Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dopolnjevánka
uganka, pri kateri je treba besedo dopolniti z eno ali več manjkajočimi črkami, da dobi (nov) pomen
мелочьdrugače
Še eno mašilo. Zamenljivo s sicer. Uvaja neko novo informacijo, ne pa nasprotja, kot je to v knjižnem jeziku.
Primer (dopisovanje dveh študentov o izpitu):
URŠKA: Čudno, da se nisva videla. Mogoče si prišel malo kasneje, pa si pisal z živilci v D1, ker nas so prestavili v Ž3. Kako ti pa je šel test?
ROLI: Ja, res sem pisal v Ž3, pol se pa zato nosva videla. Drugače pa je bil izpit kar OK.
V knjižnem jeziku bi zadnjo poved mirno napisali tudi brez drugače/sicer, ker dejansko nima nikakršne protivne vloge. Dano besedo bi uporabili le v takšnem primeru: Peta naloga je bila res težavna, pa tudi z verižnimi indeksi sem se matral. drugače pa izpit ni bil težak. V pogovornem jeziku drugače uvaja nov odgovor (prvi je bil, kje sem pisal izpit, drugi, kako sem ga odpisal).
Dvojne diagnoze
Izraz s področja psihiatrije, s katerim označujejo sopojavnost duševne motnje ali bolezni in zasvojenosti. Problem dvojnih diagnoz je nastal v zadnjih desetletjih, ko se je zaradi epidemije drog, pa tudi amebičnega širjenja pojma zasvojenosti, razvil nov sektor, namenjen prav težavam, ki jih imajo ljudje z zasvojenostjo. Prej, ko so bili in eni in drugi zaprti v psihiatričnih bolnišnicah, je bilo to, ali ima nekdo eno ali drugo ali pa obe diagnozi, zanemarljivo dejstvo – v vsakem primeru je bil zaprt, če ne v bolnišnici, pa v zaporu. Z razvojem novih služb za zasvojene na eni strani, na drugi pa skupnostnih služb za tiste z nalepkami duševnih stisk, pa dvojna diagnoza pomeni diskvalifikacijo za sodelovanje v enem ali drugem sistemu provizoričnih identitet. V socialnem delu se je uveljavil kot žargonski izraz na področju duševnega zdravja in zasvojenosti, ki ga strokovni delavci uporabljajo v primeru, ko uporabnik v procesu obravnave pridobi diagnozo duševnega bolnika in je hkrati zasvo...
Dostopnost