duhovít

-a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ govornik duhovíta -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) povedati kakšno ~o duhovítost -i ž, pojm. (ȋ) biti znan po ~i; števn. smejati se ~im |šalam, domislicam|;

duk

sl prt; krpica; platno; jadro(vina); zastava

dure

dúša

en soul; spirit; ghost; mind

dúša

1.it anima, animo
2. anima; psiche
3. anima
4. anima
5. anima
6. lucignolo

dvígniti

-em dov. dvígnjen -a (í ȋ) koga/kaj ~ otroka v naročje; ~ vstopnice pri blagajni; ~ preplah povzročiti: poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje|; knj. pog.: ~ hišo za dve nadstropji nadzidati: ~ koga sredi noči zbuditi, poklicati: poud. ~ roko nad koga, proti komu |udariti, pretepsti ga|; dvigniti koga proti komu ~ ljudstvo proti gosposki dvígniti se -em se (í ȋ) ~ ~ na prste; Megla se je že dvignila; Kruh se je lepo dvignil vzhajal, narastel: Temperatura se je dvignila zvišala:

dvọ̑j

de zwei

edge

sl rob, greben; meja; ostrina; osornost, moč, strogost; obreza (knjige); prednost, privilegij

eksákten

1. ki temelji na ugotovljivih spoznanjih
2. natančen, točen

eksplicítno

en explicitly