Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Paracoccidioídes
rod gliv, ki taksonomsko še ni uvrščen. P. brasiliénsis (prej imenovana Blastomyces brasiliénsis) je dimorfna gliva, ki raste kot kvasovka v telesu in ob 37°C, v tleh in ob 22°C pa v micelijski obliki. Povzroča ti. južnoameriško blastomikozo.
Paracóccus
parakok; rod po Gramu negativnih, aerobnih, asporogenih, heterotrofnih, negibljivih kokoidnih bakterij, ki taksonomsko še niso zanesljivo uvrščene. Žive v tleh. P. denitríficans je fakultativen avtotrof.
Paragonimus
rod pljučnih metljajev v Afriki, na Daljnem vzhodu in v Ameriki, ki parazitirajo v živalih in človeku
Parapoxvirus
rod virusov DNA iz poddružine Chordopoxvirinae, družine Poxviridae, z virusom orfa in virusom mlekarskih koz
Parechovirus
rod virusov RNA iz družine Picornaviridae, v katerem sta humana echovirusa 22 in 23
Pasteurélla
pasterela; rod po Gramu negativnh, kemoorganotropnih, fakultativno anaerobnih, atrihnih, paličastih, kokoidnih bakterij, ki se običajno obarvajo bipolarno. V rodu je več vrst, tipska vrsta je P. multocída, ki je patogena za vrsto domačih in divjih živali, med drugim povzroča kokošjo kolero. Tudi druge vrste so patogene za živali (P. haemolytica) pa tudi za človeka (P. pneumotrópica, P. úreae).
Pasteurella
rod gramnegativnih, kratkih, polarno barvanih bacilov, ki povzročajo pasterelozo pri človeku in živali
Pediocóccus
pediokok; rod oblastih, nikoli podolgovatih, po Gramu pozitivnih, negibljivih, nesporogenih, fakultativno anaerobnih mlečnokislinskih bakterij v paketih po štiri, redkeje po dve, ki potrebujejo rastne faktorje in ogljikove hidrate. Tipska vrsta je P. damnósus, ki povzroča kvarjenje piva.
Dostopnost