Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Penicíllium
penicilij; rod heterotrofnih aerobnih gliv, ki živijo pred-vsem saprofitsko povsod v naravi na številnih organskih snoveh. Razmnožujejo se pretežno vegetetivno z obarvanimi konidiji, ki nastajajo zelo številno na značilno razvejenih konidioforih, ki so podobni čopiču (čopičasta plesen). Rod združuje prek 100 vrst. Askosporogene vrste danes uvrščamo v rodova Eupenicíllium in Talaromyces. Nekatere vrste so industrijsko pomembne: P. notátum in P. chrysógenum izdelujeta penicilin, P. griseofúlvum griseofulvin; P. camembértii in P. roquefórtii se uporabljata v sirarstvu. P. pátulum, P. expánsum in P. clavifórme izdelujejo mikotoksin patulin. Tudi nekatere druge vrste izločajo mikotoksine.
Penicillium
rod plesni iz debla Ascomycota, katerih razne vrste tvorijo razne antibiotike
Peptocóccus
peptokok; rod po Gramu pozitivnih, kemoorganotrofnih, anaerobnih, negibljivih, katalaza negativnih majhnih kokov v gručah, parih, tetradah ali posamičnih. V rodu je ena vrsta, P. níger, ki naseljuje kožo (umbilicus) in sluznice (vagino) človeka.
Peptococcus
rod nesporogenih, anaerobnih, grampozitivnih kokov, so del normalne mikrobne flore iz različnih telesnih predelov, lahko povzročajo lokalizirane okužbe na sluznicah, nekrotični pulpitis, abscese in tudi sistemske okužbe
Peptostreptococcus
rod nesporogenih, anaerobnih, grampozitivnih kokov, ki so del normalne mikrobne flore na sluznicah, zlasti ob dlesnih, v nožnici in črevesju, lahko povzročajo okužbe ran, intraabdominalne okužbe, okužbe mehkih tkiv in kosti
Péptostreptocóccus
peptostreptokok; rod oblastih, po Gramu pozitivnih, nesporogenih, anaerobnih bakterij, ki fermentirajo aminokisine in peptone in lahko ali ne fermentirajo ogljikove hidrate. So sestavni del mikrobne združbe prebavnega trakta. Tipska vrsta je P. anaerobius.
Peronóspora
peronospora; rod oomicetnih gliv. Vrste rodu so obvezni rastlinski paraziti. V okuženi rastlini se med celicami razvije micelij v obliki paličastega ali razvejenega nitastega havstorija. Konidiji nastanejo posamično na zakrivljenih ali razvejenih konidioforih, ki zrastejo iz listnih rež. P. tabacína povzroča nevarno bolezen tobaka. P. vitícola (sin. Plasmópara vitícola, Botrytis viticola) napada vinsko trto.
Dostopnost