prehȃjati

de durchschreiten, durchwandeln

prę̑šuški

prírod

de die Verschwägerten, die Schwägerschaft

Propiónibactérium

propionibakterija; rod kemoorganotrofnih, hemotermofilnih, pleomorfnih, negibljivih, nesporogenih, večinoma anaerobnih, po Gramu pozitivnih bakterij, ki fermentirajo ogljikove hidrate do propionske kisline. Glede na nahajališče ločimo dve skupini: mlečne ali klasične propionske bakterije in kožne propionske bakterije. Mlečne propionske bakterije so v mleku in mlečnih izdelkih, predvsem v sirih, pa tudi v silaži in zemlji. Predstavnik te skupine je P. freudenréchii. Kožne propionske bakterije so na koži in v črevesju človeka. Predstavnik te skupine je P. ácnes. Prej so to skupino bakterij prištevali med anaerobne korinebakterije. P. ácnes (prej Corynebactérium parvum) se uporablja kot imunostimulator pri malignih novotvorbah.

Propionibacterium

rod grampozitivnih mikroaerofilnih bakterij, ki tvorijo propionsko kislino

Proteus

rod gramnegativnih peritrihnih bacilov družine Enterobacteriaceae, ki povzročajo razna vnetja, zlasti sečil, in diareje ter so mogoči povzročitelji abscesov

Próteus

proteus; rod po Gramu negativnih ravnih paličk iz skupine črevesnih bakterij. Proteusi so pleomorfni in se pojavljajo tudi kot kokoidi, nitke in sferoplasti. Gibljejo se s peritrihnimi bički. Za proteuse je značilno “rojenje” po vsej površini gojišča z mesta inokulacije. Proteusi so zelo aktivni proteoliti. Najdemo jih kot saprofite v tleh, v odplakah, v hlevskem gnoju, v črevesju živali in ljudi in kot povzročitelje okužb sečil ter raznih gnojnih vnetij in sepse pri človeku. V naravi sodelujejo pri razkrajanju organskih snovi. Tipska vrsta je Proteus. vulgáris. V rod uvrščamo še vrste P. hauseri, P. inconstans, P. morganii, P. penneri, P. rettgeri, P. mirábilis in P. myxofáciens.

Prototheca

rod alg brez klorofila, ki povzročajo vnetje kože in podkožja

Providéncia

providencija; rod po Gramu negativnih, ravnih paličastih, navadno gibljivih črevesnih bakterij. V rodu so vrste P. alcalifáciens, ki ne razkraja uree, P. stuártii, ki razkraja ureo neregularno, in P. réttgeri (prej Próteus réttgeri), ki razkraja ureo. Lahko povzročajo diarejo, okužbe dihal in ran, vnetja in bakteriemijo.

Pseudómonas

psevdomonas; rod aerobnih, nesporogenih, ravnih ali lahno ukrivljenih, po Gramu negativnih paličastih bakterij, ki se gibljejo z 1 ali več polarnimi bički. Psevdomonasi imajo respiracijski tip metabolizma s kisikom kot končnim akceptorjem elektronov. So kemoorganotrofni. Nekatere vrste so fakultativno kemolitotrofne, sposobne izkoriščati H₂ ali CO kot edini vir energije. Zelo so razširjeni v naravi. Nekatere vrste so patogene za človeka, živali ali rastline. Tipska vrsta je P. aeruginósa, ki lahko izdeluje tri pigmente: piocianin, fluorescein in piorubin. Razširjena je v naravi, zlasti v zemlji in vodi. Patogena je za človeka in živali. Povzroča zlasti gnojne procese in obarva gnoj modrozeleno. Zato jo imenujemo tudi P. pyocyánea. Razločujemo več fagovarov. Redko izoliramo pri človeku nepatogeno vrsto P. fluoréscens, ki je podobna, vendar ne izdeluje piocianina. Za človeka so patogene tudi vrste: P. cepácia, P. diminúta, P. maltophília in P. stútzeri. P. mállei povzroča maleus (smrkav...