Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
nêsti
nêsem R(P) tudi nesó
1. kdo/kaj premikati koga/kaj (do/mimo koga/česa / (proti/h/k) komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam/kod)
2. kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / (proti/h/k) komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam/kod
3. kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / (proti/h/k) komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam/kod
4. kaj delovati
5. kdo/kaj prevladati koga/kaj (na/v/pri kom/čem / kje)
6. kaj prinašati korist/dobiček
7. kaj prinašati, izločati
nga
Verjetno najbolj univerzalana beseda v slovenščini. V Ljubljani se izgovori z naglašenim a, pred n je polglasnik. Rabi jo starejša generacija, čeprav ne tako pogosto. Je idealen zaimek za vse besede, zato se navadno rabi skupaj s kazalnim zaimkom ("Podaj mi tist nga!"); mogoče ga je preoblikovati tudi v pridevnik (ngast, ngajast, ngav) in morda celo glagol (ngajati).
Beseda v resnici izhaja iz zaimka, in sicer iz beseda onega. Ne ve se točno, ali je to kazalni zaimek (ta, tisti, oni = najbolj oddaljeni, ki ga lahko ne vidim) v četrtem sklonu brez samostalnika (daj mi oni žebelj = daj mi onega) ali iz že prej posamostaljenega pridevnika one (z naglašenim e), ki se sklanja one, onega (ne oneta kot izvorni samostalnik), onemu, onega ... Nekateri prav zares namesto nga še rabijo one ("Daj mi onE"), ne le v pomenu "spolni ud", pravilno v srednjem spolu ("imam lepo one doma ..."). Beseda nga je prav zato lahko srednjega ali moškega spola.
Na Gorenjskem vnga - Je un z vnem vngavovo uno puvngavu...
Ni šans, Hans!
Če nas vzklik Ni šans! nekako ne zadovolji, bomo večji dramatični učinek dosegli z omembo Hansa.
Ni šans, Hans izhaja iz reka Ni šans, je rekel Hans! Okrajšana fraza je ohranila rimo, zanemarila pa sklicevanje na avtoriteto iz razvitega sveta.
Čeprav si Nemec (iz razvitega, naprednega sveta in bi ti po difoltu moralo uspeti), ti ne bo uspelo.
Kdo dejansko je Hans, žal, ni znano. Menda z zasebnim letalom občasno še leti čez Slovenijo in pristaja na portoroškem letališču.
non-territorial language
sl jezik brez ozemlja — Jezik, ki ga uporabljajo državljani, ki ne živijo na enem ali več strnjenih območjih, temveč so razpršeni po celotnem ozemlju države, in se loči od jezika ali jezikov, ki jih uporablja preostali, praviloma večinski del prebivalstva te države, npr. romski jezik, jidiš.
Dostopnost