Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
skolopéndra
strupena stonoga (rod Scolopendra), katere ugriz povzroča lokalno bolečino, otekanje regionalnih bezgavk, bruhanje, glavobol in vročino
slezénovec
rod zdravilnih rastlin (Malva), divje ali okrasne rastline z dlanastimi listi in belimi, rdečimi ali rožnatimi cveti
species
sl vrsta, zvrst, razred; sorta, vrsta; miselna slika, predstava; zunanja podoba (kruha in vina)
Sphaerótilus
rod po Gramu negativnih, paličastih, obvezno aerobnih, asporogenih bakterij, ki živijo v tekočih, organsko onesnaženih sladkih vodah in v aktiv(ira)nem blatu. Posamezne celice (blodilice) edine (tipske) vrste S. nátans so velike 1-2 x 3-10 µm s subpolarnim šopom bičkov. Celice so običajno nameščene v obliki trihoma (laska), ki ga obdaja ovojnica, sestavljena iz kompleksa polisaharidov, beljakovin in maščob. V bogatih gojiščih ne nastanejo ovojnice. Včasih imajo ovojnice še sluzasto plast, v kateri se nabira železov hidroksid. Trihomi z ovojnicami so običajno na enem koncu pritrjeni na podlago. Izrablja lahko mnogo virov C in N, potrebuje pa vitamin B12, oziroma metionin. V celicah se lahko akumulira polihidroksi maslena kislina.
Sphingomonas
rod gramnegativnih bacilov, ki so v naravi zelo razširjeni, živijo v vodi in zemlji, pri človeku lahko povzročijo različne okužbe v domačem okolju in so pomembni povzročitelji bolnišničnih okužb
Spiríllum
spiril; rod po Gramu negativnih, mikroaerofilnih svedrastih bakterij, ki imajo v celicah zrnca poli-beta-hidroksibutirata. Tipska in edina vrsta je S. vólutans, ki ga nahajamo v mirujočih vodah. Vrste S. mínus po sedaj veljavni klasifikaciji ne uvrščamo v rod Spirillum, temveč med "species incertae sedis". S. mínus je kratka in debela spiralna bakterija z dvema ali tremi zavoji. Je naravni parazit podgan, ki so ponavadi zdrave kliconoske. Pri človeku povzroča eno obliko mrzlice od podganjega ugriza, imenovano sodoku. Drugo obliko mrzlice od podganjega ugriza pa povzroča Streptobacíllus monilifórmis .
Dostopnost