Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Spirillum
rod spiralnih gramnegativnih mikroaerofilnih bacilov, ki se gibljejo z bički
Spirochaeta
rod spiralno zavitih, zelo gibljivih bakterij, ki živijo prosto v naravi in so večinoma saprofitne
Sporobolomy'ces
sporobolomiceta; rod devteromicetnih kvasovk z oblastimi brstečimi celicami. Nekatere vrste delajo psevdomicelij ali pravi micelij. V celični steni ni ksiloze. Raste na sladnem agarju v obliki svetlordečih kolonij zaradi vsebnosti karotinoidnih pigmentov. Na nitastih ali kvasnih celicah lahko nastanejo balistospore, ki so značilno bilateralno simetrične, ledvičaste ali srpaste in nastanejo povprek na konicah razvejenih ali nerazvejenih sterigem. Metabolizem je obvezno respiratoren. Nekatere vrste asimilirajo NO3-. Izolirali so jih iz rastlin, iz piva itd. Tipska vrsta je Sporobolomyces carnicolor.
Spórolactobacíllus
sporolaktobacil; rod heterotrofnih, fakultativno anaerobnih, sporogenih, po Gramu pozitivnih peritrihnih paličastih bakterij, ki nimajo katalaze. Tipska in edina vrsta rodu je S. inulínus, ki je bila izolirana iz tal in kokošje krme.
Sporóthrix
sporotriks; rod dimorfnih devteromicetnih gliv. Vrste so saprofiti in jih najdemo v prsti in na rastlinah. Vrsta S. schénckii (prej Sporóthrichum schénckii) je pogojno patogena in povzroča sporotrihozo pri človeku in živalih, zlasti pri konju. Je dimorfna gliva, ki raste v tkivih in v kulturi pri 27°C kot okrogla, ovalna ali cigaram podobna kvasovka, pri 22°C pa v obliki septiranega in razvejenega micelija. Stvarja hruškaste konidije, ki rastejo ob straneh hif in na terminalnih konidioforih. Nekateri menijo, da gre za askomiceto iz roda Ceratocystis.
Dostopnost