Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Spumavirus
rod virusov RNA iz poddružine Spumavirinae, družine Retroviridae, ki okuži razne sesalce in katerega opičji virusi lahko okužijo ljudi
Staphylocóccus
stafilokok; rod po Gramu pozitivnih, nesporogenih, negibljivih, navadno nekapsuliranih oblastih bakterij, ki merijo v premeru približno 1 µm. Stafilokoki se pojavljajo v skupkih, ki so podobni grozdičkom. So fakultativno anaerobni, vendar rastejo najbolje aerobno. Naseljujejo kožo in sluznice pri človeku in živalih. Ker je za stafilokokne okužbe značilno gnojenje, jih štejemo med “piogene” koke. Rod obsega 19 vrst. Tipska vrsta je S. áureus, ki dela zlatorumen karotinski pigment. Izdeluje koagulazo, fosfatazo, hemolizine ali stafilolizine, levkocidne in druge toksine. Povzroča subkutane ognojke, furunkle in karbunkle, osteomielitis, puerperalni mastitis, bovini mastitis, okužbe ran, piodermijo in številne druge bolezni. Nekateri sevi izdelujejo enterotoksine, ki povzročajo zastrupljenje s hrano, kadar se v njej taki sevi razmnožijo. S. epidérmidis je stafilokok, ki ne izdeluje karotinskega pigmenta in koagulaze. Nekateri sevi imajo stafilokokno kinazo. Naseljuje kožo človeka in živali...
Staphylococcus
rod grampozitivnih, negibljivih in nesporogenih aerobnih ali fakultativno anaerobnih kokov v grozdastih skupinah, ki povzročajo gnojna vnetja in sepse
Stenotrophomonas
rod gramnegativnih aerobnih bacilov, ki izdelujejo toksine in encime, živijo v naravi in v bolnišničnem okolju, so tretja najpogosteje izolirana bakterija v kliničnem laboratoriju, povzročajo lahko pljučnico, okužbo ran in sepso pri bolnikih v enotah za intenzivno nego in bolnikih, ki prejemajo antibiotike ali so na mehanični ventilaciji (npr. vrsta S. maltophilia)
Streptobacíllus
streptobacil; rod po Gramu negativnih, fakultativno anaerobnih, drobnih paličastih bakterij z zaokroženimi konci. Paličke se pogosto nizajo v verižice ali pa zrastejo v dolge nitke. V sredini so paličke lahko zadebeljene. Filamenti imajo pogosto serijo jajčastih ali podolgovatih nabreklin, tako da spominjajo na niz biserov. Streptobacili nimajo ovojnice, ne delajo trosov, so negibljivi. Spontano konvertirajo v fazo L v kulturi in vitro in verjetno tudi in vivo. Zajedajo podgane in druge živali. Tipska vrsta je S. monilifórmis (sin. Strepthóthrix múris rátti in Haverhíllia multifórmis), ki povzroča eno od dveh oblik mrzlice od podganjega ugriza, za katero je značilen morbiliformen in petehialen izpuščaj (erythema multiforme), levkocitozo in poliartritis. Drugo obliko mrzlice od podganjega ugriza, imenovano sodoku, pa povzroča Spiríllum mínus.
Streptobacillus
rod gramnegativnih, nesporogenih, negibljivih multiformnih bacilov in vlaken, ki se pojavljajo v verigah
Streptocóccus
streptokok; rod po Gramu pozitivnih, nesporogenih, kemoorganotrofnih, fakultativnih ali anaerobnih, navadno negibljivih oblastih bakterij, ki se nizajo v verižice. Streptokoki so brez katalaze in oksidaze. Pri presnovi ogljikovih hidratov nastaja kot poglavitni izdelek mlečna kislina. Večino streptokokov lahko uvrstimo glede na polisaharide v celični steni z Lancefieldino metodo precipitacije v serološke skupine od A - P. Nekatere vrste streptokokov so komenzalne, naseljujejo kožo in sluznice prebavil, dihal in sečil človeka in živali. Druge vrste so patogene, izločajo razne toksine, npr. streptolizine, pirogeni toksin in eritrogeni toksin. Nekatere vrste so saprofiti in jih najdemo v naravi, zlasti v mleku. Nekaj vrst je pomembnih pri pripravi mlečnih izdelkov. Tipska vrsta je S. pyógenes, ki je beta hemolitičen in od vseh streptokoknih vrst najbolj patogen. Povzroča angino, šen, škrlatinko, poporodno mrzlico, revmatično vročico in mnoge druge okužbe. Po Lancefieldini klasifikaciji sp...
Dostopnost