Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
pojávljati se
1. izraža (večkratno) navzočnost v prostoru ali času
2. izraža začenjanje, začetek obstajanja, bivanja
pojesti svinčnik
Ta fraza je še sveže topla, nastala je pa na oddelku za slovenistiko ljubljanske univerze; avtorica je neka Anja. Njen pomen je pa tak (pomen je omejen predvsem na šolsko okolje, vključno s faksom): svinčnik poje tisti učenec, ki komentira kako učiteljevo/predavateljevo razlago oz. jo ponovi, da se prepriča, ali jo prav razume, pri tem pa zaide v ponavljanje tega, kar je že prej povedal učitelj/predavatelj, še več, pri tem je prav dolgovezen, hkrati pa sam daje vtis, kot se tega ne bi zavedal, ampak se mu zdi, da je odkril kaj imenitnega, zanimivega, novega.
Pogosta je zanikana različica: da ne boš svinčnika pojedel/pojedla! (V izvorni ljubljanščini: Da nauš svinčnik(a) pujedla!)
póker
hazardna igra s kartami, pri kateri zmaga tisti, ki dosega v kombinaciji petih kart najvišjo vrednost
polítični aktêr
Oseba, ki želi vplivati oz. vpliva na sprejem nekaterih političnih ...
en political actor
Polje
1. odprt prostor, namenjem poljedelstvu (njiva).
2. se beseda navezuje na krajevno ime Polje, nekdaj Devica Marija v Polju, vzhodno od Ljubljane, v bližini katerega je psihiatrična bolnišnica. "Polje" je privzelo pomen "Psihiatrična bolnišnica Ljubljana - Polje" (v resnici bolnišnica sploh ni krajevno poimenovana, njen naslov pa izda, da stoji v kraju Studenec), zato so izrazi kot "ta je iz P/polja", "peljali so ga v P/polje", "ta je za v P/polje", "to so taki iz P/polja" ... večkrat razumljeni v prenesenem pomenu in vzbujajo posmeh (sila neprijetno je, ko se predstaviš: "Sem iz Polja.", pa sogovorca skoraj pobere od smeha; še huje, če se to zgodi v polnem razredu pri pouku). Navedene povedi je namreč treba razumeti kot "ta je iz norišnice", "odpeljali so ga v norišnico", "ta je norec (zato bi moral iti v norišnico v Polje)", "to so duševni bolniki".
Na to aludira tudi domiselno besedno poigravanje s slovensko in angleško kratico NLP (neznani leteči predmet) oz. UFO (unindentified flying...
ponovitve
Zanimivo je, kako določene besede, kadar ponovljene, torej poudarjene, pridobijo svoj osnovni ali pa ravno neosnovni pomen.
Primer prvega:
Smo na morju. Ne paše nam več ležati na plaži, zato rečemo kolegom: "Ej, jest grem domov." - "Kam?" - "V apartma ..." - "Aha, sem že mislil, da domov domov."
Domov je prislov, ki kaže na usmerjenost protidomu. Moj dom je v Ljubljani, toda ko sem na počitnicah, apartma, kjer stanujem, hitro poimenujem za svoj dom. Ponovljena oz. podvojena zveza "domov domov" pa pomeni tisti pravi, prvotni dom v Ljubljani.
Primer drugega:
"Sploh ne morš verjet, kok je mela modelka trave za hišo!" - "A trave trave misliš?" - "Ja, kaj si pa ti mislu?"
Tu ponovljena zveza "trava trava" kaže na pomen kanabis, kar ni prvotni pomen besede trava.
Take ponovitve se najpogosteje uporabljajo v vprašanjih za potrditev, ali so pravilno razumeli sogovornika - zanimivo pri tem je, da se kar čuti, kaj naj bi neka podvojitev pomenila - torej so na nek način že ustaljene.
Dostopnost