Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Torovirus
rod virusov RNA iz družine Coronaviridae, ki povzročajo diareje pri živalih, mogoča pa je tudi okužba ljudi
Torulópsis
rod devteromicetnih kvasovk. Običajno ne dela niti hif niti psevdohif. Danes ga vključujemo običajno v rod Cándida. T. glabráta (C. glabráta) pri človeku lahko povzroča sistemsko mikozo (pljuča, srce, ledvice)
Toxoplasma
rod črevesnih kokcidijev domačih mačk z mnogo intermediarnimi prenašalci, vključno s človekom, v katerem se razmnožujejo nespolno s tvorbo cist, spolno pa le v črevesnih celicah domačih mačk
tradícija
1. kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod; navada, običaj
2. kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem, izročilo
3. vrednota, dosežek
Treponéma
treponema; rod tankih, vijačno zvitih paličastih bakterij z ozkimi enakomernimi ali neenakomernimi zavoji. Celice imajo eno ali več aksialnih fibril, ki so pritrjene na obeh koncih protoplazmatskega cilindra. So gibljive in po Gramu negativne. Treponeme se dobro obarvajo z metodo impregnacije s srebrom. Po Giemsi se večina vrst slabo obarva. Najbolje jih opazujemo v temnem polju ali s fazno kontrastnim mikroskopom. Nekatere je mogoče kultivirati in vitro. So striktno anaerobne. Pri človeku najdemo treponeme kot povzročitelje bolezni in kot komenzale. Patogene treponeme vdirajo v telo predvsem skozi sluznico spolovil, od tu pa v kri in organe. Tipska vrsta je T. pállidum. T. pállidum subspécies pállidum in T. pállidum subspécies endémicum povzročata sifilis (lues). T. pállidum subspécies perténue povzroča tropsko bolezen frambezijo, T. caráteum pa bolezen pinto ali karate. V zdravi in bolni ustni votlini nahajamo vrste: T. macrodéntium, T. dentícola, T. orále, T. scolio-déntium in T. vi...