Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἔξοχος
2 (ἐξ-έχω) odličen, visok, izvrsten (ἔν) τισι, πάντων med vsemi, ἀνήρ prvak, velmož, veljak. – adv. ἐξοχα, ἐξοχον, ἐξόχως odlično, posebno, pred vsemi (drugimi), najbolj (pri sup.) ἔξοχ' ἄριστοι kar (daleko) najboljši.
ἐπί-σημος
2 (σῆμα) 1. ki ima napis, zaznamenovan, ἀναθήματα οὐκ ἐπίσημα brez napisa; kovan (denar). 2. poznaten, viden, jasen, slaven, glasovit, odličen.
ἐπιφανής
2 (ἐπι-φαίνομαι) [sup. ἐπιφανέστατα] 1. viden, jasen, očiten τινί. 2. izvrsten, odličen, slaven, ugleden, imeniten. – adv. ἐπιφανῶς očito, očividno.
εὐ-πατρίδης
, ου, ὁ (πάτρα) εὔ-πατρις, ιδος, ὁ, ἡ plemenitega rodu, plemenit, odličen, ugleden, plemenitaš, boljar; ἐλπίδες nada na (pomoč) plemenitega brata.
εὐ-πρεπής
2 (πρέπω) 1. dostojen, primeren, spodoben, prikladen εὐπρεπές ἐστι z inf. spodobi se. 2. lep, zal, ugleden, odličen, slaven; τὸ εὐπρεπὲς τοῦ λόγου lepe, zapeljive besede. 3. lepo doneč, navidezen, dozdeven, verjeten, lepo prikrit, svetohlinski, ἐκ τοῦ εὐπρεποῦς navidez. – adv. εὐπρεπῶς, ion. -έως primerno, spodobno, navidez βούλομαι, ὡς εὐπρεπέστατα τίθημι sestavim kar najprimerneje.
Εὔρυτος
, ὁ kralj v Ojhaliji (v Tesaliji), odličen strelec, ki ga je umoril Apolon; njegovo hčerko Jolo (Εὐρυτεία παρθένος) je snubil Heraklej; adi. Εὐρύτειος 3.
θεῖος
3 [comp. θειότερος] 1. božji, božanski, od boga poslan (izvirajoč) γένος, ὀμφή, νόσος, μανία, nadnaraven. 2. bogu posvečen, svet ἀγών, χορός. 3. bogu podoben, blag, odličen, vzvišen, čudovit, popoln. – subst. τὸ θεῖον božanstvo, božja volja (ukrep), previdnost, dogodek po božji previdnosti; τὰ θεῖα božje skrivnosti, strah božji; božji izrek, božja služba, vera. – adv. θείως božje, po božji previdnosti (odredbi).
ἱερός
3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.
Dostopnost