Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
grúntarski
-a -o (ȗ) ~ sin grúntarska -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) poročiti se z ~o
horn
(samostalnik) horny matter; hooter; hooter; meat, dong, penis, phallus, cock, dick, prick, member, codpiece, rod, tool, weenie, willy, whang, pecker; pommel
hotéti
hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét) ; neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali: brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja: nevtr. Živim, kot ...
húd
-a -o in húd -a -ó; hújši -a -e (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑; ȗ) ~ gospodar; poud. ~ lovec |zelo prizadeven, navdušen|; star. storiti ~ konec umreti nasilne smrti: hud na koga/kaj biti ~ ~ otroka |se jeziti|; húdi -a -o (ú) ~ duh |hudič|; húda -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud.: povedati komu precej ~ih |zelo ga ošteti|; s ~o kaj doseči |s silo, pritiskom|; húdo -ega s, pojm. (ú) doživeti kaj ~ega; poud. umreti od samega ~ega |od velikega trpljenja|; húdost -i ž, pojm. (ú)
infekcíjski
-a -o (ȋ) ~a klinika; ~a bolezen nalezljiva bolezen: infekcíjska -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) prakt.sp. zdraviti se na ~i na infekcijski kliniki: infekcíjskost -i ž, pojm. (ȋ)
intêren
-rna -o (ȇ) samo ~a predstavitev programa nejavna, notranja: intêrni -a -o (ȇ) ~a klinika |za notranje bolezni|; ~ sodelavec notranji sodelavec: intêrna -e ž, rod. mn. -ih (ȇ) prakt.sp.: poklicati ~o devet interno telefonsko številko: zdraviti se na ~i na interni kliniki: zdrav. žarg. pasti na ~i na izpitu iz interne medicine: intêrno -ega s, pojm. (ȇ) obravnavati kaj ~ega notranjega: intêrnost -i ž, pojm. (ȇ)
Dostopnost