Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Rhodotórula
rodotorula; rod imperfektnih devteromicetnih kvasovk. Celice so okroglaste, jajčaste do podolgovate, vegetativno se razmnožujejo z multilateralnim brstenjem. Nekateri sevi delajo tudi psevdomicelij ali pravi micelij. Kolonije so značilno obarvane: rdeče, rožnate, oranžne ali rumene, lahko so sluzaste (sevi s kapsulo), pastozne ali suhe in nagubane. Metabolizem je strogo aeroben, ne asimilira inozitola, asimilira NO3- (izjema sta vrsti R. minúta in R. rúbra). Druge vrste so R. aurantíaca, R. glútinis (to je skupina anamorfov vsaj treh teleomorfnih vrst: Rhodospirídium diobovátum, Rhodospirídium shaerocárpum in Rhodospirídium toruloídes) in R. grácilis. Predstavnike so izolirali iz rastlin, rastlinskih ostankov, iz pijač, morske in sladke vode itd.
rôden
1. ki rodi, daje plodove, sadeže
2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten
3. sposoben (o)ploditve; ploden
ropotáti
1. dajati močne, kratke glasove
2. ropotajoč se premikati
3. glasno izražati svojo nejevoljo
ropotáti
-ám R(P)
1. kdo/kaj povzročati močne, kratke glasove dajati močne, kratke glasove (na/v/po čem / kje)
2. kaj ropotajoč premikati se v/skozi kaj / na/v/po čem / kam/kje/kod/kdaj
3. kdo/kaj izražati nejevoljo (komu/čemu) zaradi koga/česa / čez/na koga/kaj / o kom/čem / nad kom/čim kdo/kaj povzročati močne kratke glasove (komu/čemu) za kaj
sabotírati
1. namerno, navadno prikrito, zlasti iz političnih vzrokov, delovati, ravnati tako, da se povzroča gospodarska škoda
2. ne delovati, ne funkcionirati
Saccharomy'ces
saharomiceta; rod kvasovk iz družne Sáccharomycetáceae z oblastimi, elipsoidnimi ali valjastimi celicami. Nespolno se razmnožuje z multilateralnim brstenjem. Nekatere vrste delajo psevdomicelij, nikoli pa pravih hif. Vegetativne celice so pretežno diploidne (ali poliploidne), pretežno haploidne vrste so zdaj uvrščene v rodova Zygosaccharomyces in Toruláspora. Askus se razvije neposredno iz diploidne vegetativne celice. Askospore so okroglaste, gladke, običajno 1-4 v askusu. Vrste lahko fermentirajo en ali več sladkorjev in lahko uporabljajo tudi respiratorni metabolizem na različnih substratih. NO-3 ne asimilirajo. Danes je priznanih 10 vrst. Tipska vrsta je S. cerevísiae, v katero sodi mnogo različic, ki so jih prej imeli za samostojne vrste, npr. S. carlsbergénsis, S. elipsoídeus, S. uvárum itd. Vsi sevi fermentirajo glukozo, nekateri galaktozo, saharozo in maltozo, nikoli pa laktoze. V navzočnosti kisika sevi lahko metabolizirajo glicerol, etanol in laktat. Izolirali so jih iz alkoh...
Dostopnost