kombinácija

1. glagolnik od kombinirati
2. kar nastane s kombiniranjem, sestav
3. izbiranje in združevanje več možnosti za rešitev česa

kombinácija

-e ž, pojm. (á) ~ lesa in kamna |sestavljanje, združevanje|; poud.: računati na vsako ~o |na kakršno koli možnost za rešitev|; Nič ni gotovega, to je samo ~ |ugibanje, domneva|; števn. lepe barvne ~e sestavi:

kombinacija

(samostalnik)

kombinacíjski

nanašajoč se na kombinacijo

kombinírati

1. delati, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestavljati, združevati
2. izbirati in združevati več možnosti za rešitev česa

kompromís

fr compromis

kompromis

eo kompromiso, intercedo, mezaranĝo

kompromísen

nanašajoč se na kompromis

kompromísen

it di compromesso, compromissorio

kompromísen