Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
θῡμός
, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ ...
κατα-πῑ́πτω
[gl. πίπτω, aor. ep. κάππεσον] 1. doli padam, zgrudim se, ἀπό τινος s česa; ἔν τινι, ἐπὶ γαίῃ na zemljo, ἁλί skočim v morje. 2. vderem se, zrušim se, zabredem, εἰς ἀπιστίαν postanem neverjeten, θυμὸς παραὶ ποσὶ πᾶσιν vsem je upadel pogum.
κατα-πλήσσω
, at. -πλήττω [fut. καταπλήξω, aor. pass. κατεπλάγην, ep. κατεπλήγην, pf. pass. καταπέπληγμαι] 1. act. pobijem, pretresem, prestrašim, oplašim, jemljem pogum. 2. pass. (pre)strašim se, (o)strmim, bojim se česa, trepečem τινά, τί.
λῆμα
, ατος, τό [Et. iz ϝλη-μα, slov. velim, veleti] ion. poet. 1. trdna volja, odloka, odločnost, pogum, srčnost, λῆμα καὶ ἀνδρείη možato srce, srčnost. 2. (pre)drznost, zloba, μητρῷον λῆμα materina zloba, jeza, ponos, prevzetnost, ὦ λῆμ' ἀναιδές drzni nesramnež.
μένος
, ους, τό [Et. strperz. maniš: Ha-xāmaniš = Ἀχαιμένης, kor. men, gl. μαίνομαι] ep. poet. 1. a) želja, volja, hrepenenje, prizadevanje, teženje, nagon, naklep, nakana; b) strast, jeza, srd; pogum, junaštvo. 2. a) (življenjska) moč, krepkost, sila, oblast; b) trpež, obstanek; c) pogosto opisuje osebo: μένος Ἀλκίνοοιο silni Alkinoj.
παρρησία
, ἡ (πᾶν, ῥῆσις) 1. svoboda govora, odkritosrčnost, iskrenost, prostodušnost, μετὰ παρρησίας odkrito, odkritosrčno, παρρησίᾳ, ἐν παρρησίᾳ javno, očitno NT. 2. NT pogum, zaupanje.
πούς
, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, z...
προθῡμία
, ἡ, ion. -ίη 1. nagnjenost, pripravljenost, prizadevanje, vnema, želja, προθυμίαν ἔχω sem pripravljen, težim, želim, ἐκ προθυμίας τινός na željo koga. 2. naklonjenost, ljubav, vdanost, uslužnost. 3. dobra volja, veselo srce, pogum, srčnost, ὑπὸ προθυμίας pazljivo, τίς ποθ' ἡ προθυμία zakaj si se odločil?
Dostopnost