Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Socialna država
Sistem (načel, zakonov, ustanov, storitev in programov na področju socialne, zdravstvene, šolske politike), ki se je kot moderna posledica funkcionalne diferenciacije državnega aparata specializiral za regulacijo temeljnih družbenih funkcij: normalizacije, prerazdelitve, socialnega varstva in integracije. Te funkcije lahko socialna država izvaja v različnem razponu, od minimalnega (rezidualnega) do maksimalnega (blaginjskega) obsega. Grobo (fiskalno) merilo socialne države je delež proračunskih izdatkov, namenjen kakovosti življenja - ta delež mora biti bistveno večji od financiranja represivnih funkcij (vojska, policija itd.). Gre za najpomembnejšo družboslovno inovacijo v 20. stoletju.Socialna država je najširši pojem, ki se naprej deli na socialno zaščito, socialno varnost in socialno varstvo.
Socialna varnost
Ožji pojem od socialne zaščite in poleg socialnega varstva vključuje sisteme socialnega zavarovanja za primer invalidnosti, brezposelnosti, starosti, starševstva, bolezni, itd. Pravice iz socialnega zavarovanja se lahko uveljavijo pod pogoji, ki so določeni z zakoni, in po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Socialna zaščita
Ožji pojem od socialne države in zajema sistem socialne varnosti, poleg tega pa še sistem socialnih odškodnin (za žrtve vojne, kaznivih dejanj in drugih okoliščin, za katere je odgovorna država) in sistem socialnih ugodnosti, s katerimi se zagotavljajo enake možnosti za vse prebivalstvo s programi izobraževanja ter s stanovanjskimi, zdravstvenimi, zaposlitvenimi in drugimi javnimi programi.
Socialni konstrukcionizem
To je spoznavna teorija. Kljub predhodnikom te epistemologije, kot je filozof Giambattista Vico v 18. stoletju, začetke in nadaljnji razvoj umeščamo v 80-ta in 90-ta leta 20. stoletja, potem ko sta sociologa Peter Berger in Thomas Luckmann v svojem prelomnem delu Družbena konstrukcija resničnosti iz leta 1966 v sociologijo vpeljala pojem družbena konstrukcija. Ne moremo govoriti o eni šoli ali eni sami opredelitvi socialnega konstrukcionizma, čeprav obstoječe definicije povezuje nekaj skupnih obeležij. Socialni konstrukcionizem je pogled na svet, ki temelji na predpostavki, da ljudje konstruiramo pomene. Ukvarja se z razumevanjem kot osrednjo značilnostjo človeških dejavnosti. Predpostavlja, da pomen in razumevanje izvirata iz socialnih interakcij in doseženih sporazumov o tem, kaj pomenijo simbolične oblike jezika, v katerem komuniciramo. Načini ustvarjanja pomena so neogibno ugnezdeni v družbeno kulturnih procesih in specifični glede na čas in kraj. Pomeni konkretnega dogodka in naš...
Socialni konstruktivizem
Na podlagi fenomenološke filozofije Edmunda Husserla in Martina Heideggera se je v drugi polovici dvajsetega stoletja, tudi preko Alfreda Schutza, v družboslovju pojavil dvom v "objektivno resničnost" in "racionalnega človeka", ki to "objektivno resničnost" lahko spozna. Predpostavka je, da družbeni akterji v medsebojni interakciji ustvarjamo razlage resničnosti in fenomenom, dogajanju pripisujemo pomene in razlage. Tako "objektivna resničnost" ni več dano dejstvo, ki ga razumsko proučujemo, temveč je plod naših razlag. Berger in Luckmann sta v drugi polovici šestdesetih s knjigo Družbena konstrukcija realnosti vnesla ta pogled - predvsem - v sociologijo. Pri tem sta se, ob že navedenih filozofih - naslonila še na Georga Herberta Meada. Soroden pojem je Socialni konstrukcionizem. Oba pojma, tako socialni konstruktivizem kot socialni konstrukcionizem, sta pomembno vplivala na teoretske tokove v sodobnem socialnem delu. Pretežno ju povezujemo s t. i. "postmodernimi paradigmatskimi prelo...
Dostopnost