Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
θῡμός
, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ ...
ἰότης
, ητος, ἡ [Et. iz ἰσοτᾱτ-, kor. is, gl. ἵμερος] ep. volja, želja, odlok, zapoved, ἰότητι θεῶν po sklepu (volji) bogov.
κῆρ
, κῆρος, τό [Et. iz κηρδ, lat. cor (iz cord), cordis, credo; slov. srce (vzhodno-slov. srdce), sreda, nem. Herz (got. hairtō); καρδία, κραδίη; kor. k'ered] srce 1. kot sedež fizič. življenja: prsi λάσιον κῆρ. 2. kot sedež čutnega življenja: srce, srčnost, čuvstvo; πέρι κῆρι φιλέω od (iz) srca, prisrčno; περὶ κῆρι τίω pri srcu, zelo cenim; želja, volja μετὰ σὸν καὶ ἐμὸν κῆρ. 3. kot sedež umskega življenja: razum, pamet, duša, duh ἄλλα δέ οἱ κῆρ ὥρμαινε.
λῆμα
, ατος, τό [Et. iz ϝλη-μα, slov. velim, veleti] ion. poet. 1. trdna volja, odloka, odločnost, pogum, srčnost, λῆμα καὶ ἀνδρείη možato srce, srčnost. 2. (pre)drznost, zloba, μητρῷον λῆμα materina zloba, jeza, ponos, prevzetnost, ὦ λῆμ' ἀναιδές drzni nesramnež.
λογίζομαι
d. m. (λόγος) [fut. λογιοῦμαι, aor. ἐλογισάμην, pf. λελόγισμαι, aor. pass. ἐλογίσθην (vedno s pas. pom.), adi. verb. λογιστέον] 1. računam; a) pre-, zračunam, (se)štejem ὁπλῖται ἐλογίσθησαν, εὑρίσκω λογιζόμενος račun mi kaže, χρήματα εἰς ἀργύριον λογισθέντα po (v) denarju preračunjeno; b) vštejem, zaračunam, pripisujem komu kaj τινί τι, ἐλογίσθη αὐτῷ εἰς δικαιοσύνην štelo se mu je v pravičnost NT, εἰς οὐδὲν ἐλογίσθη prišel je ob veljavo; c) prištevam komu, štejem med kaj εἴς τι, μετά τινος NT, τὸν Πᾶνα τῶν ὀκτὼ θεῶν εἶναι štejem med osem bogov; pos. smatram, imam za kaj τινὰ οὐκέτι ὄντα, τινὰ ὥς τινα, τὶ εἴς τι NT; d) trdno se zanašam na kaj τί, τινά, πλείονας ἡμέρας ζῆν. 2. a) uvažujem, jemljem v poštev, pre-, razmišljujem, preudarjam τί, περί τινος, πρὸς ἐμαυτόν pri sebi, acc. c. inf., ὅτι; b) (po)mislim, menim, gledam na kaj, τὰ συμφέροντα na svojo korist; c) sklepam ἔκ τινος; d) hočem, nameravam, volja me je ἐπισιτιεῖσθαι.
μένος
, ους, τό [Et. strperz. maniš: Ha-xāmaniš = Ἀχαιμένης, kor. men, gl. μαίνομαι] ep. poet. 1. a) želja, volja, hrepenenje, prizadevanje, teženje, nagon, naklep, nakana; b) strast, jeza, srd; pogum, junaštvo. 2. a) (življenjska) moč, krepkost, sila, oblast; b) trpež, obstanek; c) pogosto opisuje osebo: μένος Ἀλκίνοοιο silni Alkinoj.
μοῖρα
, ἡ [Et. iz μορjα, gl. μείρομαι] 1. del (celote), kos, del zemlje, kraj, stran dežele, τριτάτη δ' ἔτι μοῖρα (νυκτὸς) λέλειπται, χώρης ὀλίγην ἔτι μοῖραν ἔχοντες, πατρῴας γῆς, δώδεκα μοίρας δασάμενοι (na dvanajst delov), ἐστρατεύετο ἐς τὴν Περσέων μοῖραν v ozemlje Perzijanov, τῶν πέντε τὰς δύο μοῖρας νέμονται dve petini; Her. 5, 69 stranka, τὸν Ἀθηναῖον δῆμον πρὸς τὴν ἑωυτοῦ μοῖραν προσεθήκατο je spravil na svojo stran; pren. μοῖραν φιλίας οὐδεμίαν παρέχομαι prav ničesar ne nudim glede na prijateljstvo. 2. del, ki komu pristuje, delež μοίρας νέμω, φθίνοντι μοῖραν νέμω storim umirajočemu, kar mu gre, αἰδοῦς μοῖραν ἔχω sram me je, ἑκάστῳ μοῖραν ἐπέθηκαν vsaki stvari so postavili določeno mejo, τὸ ἐμπλήκτως ὀξὺ ἀνδρὸς μοίρᾳ προσετέθη brezumna naglica se je smatrala za korenjaštvo. 3. kar se spodobi, pristojnost, spodobnost, κατὰ μοῖραν (= ἐν μοίρᾳ) ἔειπες povedal si, kakor se spodobi, kakor je prav, παρὰ μοῖραν ἔειπες nič spodobnega nisi povedal. 4. kar je človeku usojeno, usoda, žreb, pris...
νόος
, skrč. νοῦς, ὁ 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; νοῦν ἔχω sem pameten, νοῦν προσέχω τινί, πρός τι obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (ἐν) νόῳ λαμβάνω razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; σὺν νόῳ z razumom, premišljeno, παρὲκ νόον brez pametnega razloga, nespametno; impers. νοῦν οὐκ ἔχει nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, κατὰ νόον po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel. 3. a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, ἐκ παντὸς νόου iz celega srca, prav rad.
Dostopnost