Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
okrílje
-a s, rod. mn. -lij (ȋ) neobč.: vzeti otroka pod svoje ~ v varstvo, zaščito: posvetovanje pod ~em svetovne organizacije pod pokroviteljstvom: publ.: reševalci v ~u planinskega društva pri planinskem društvu: hoditi v ~u teme v temi:
okróg
nepravi predl. z rod. (ọ̑) 1. zbrati se ~ mize; neknj. pog. povpraševati ~ sosedov pri (vseh) sosedih: publ. hrup ~ previsokih plač zaradi: poud.: ~ in ~ obzidja so bili sovražniki |povsod okrog|; Pogovor se suka ~ počitnic |o počitnicah|; sliniti se ~ predpostavljenih |prilizovati se jim|; 2. zaviti ~ bloka na desno; biti komu tesno ~ srca3. priti ~ enajstih, enajste (ure)
okrógel
-gla -o [-u̯] bolj ~ (ọ́) ~ kamen; poud.: imeti ~ hrbet |ukrivljen|; posoditi ~ih dvesto tisoč tolarjev |približno|; ~a letnica |z ničlo na koncu|; peti ~e pesmi |vesele, razposajene|; ~e skladbe |živahne, poskočne|; omilj. ~a ženska |debela|; publ. prirediti ~o mizo |sproščen pogovor o problemu|; poud. pogosto biti ~ |vinjen|; okrogel v kaj biti ~ ~ obraz okrógli -a -o (ọ́) ~ oklepaj 〈()〉 okrógla -e ž, rod. mn. -ih (ọ́) poud. igrati same ~e |živahne, poskočne skladbe|; okróglo -ega s, pojm. (ọ́) poud. imeti kaj ~ega v žepu |denarja|; okróglost -i ž, pojm. (ọ́)
òn
1. izraža osebo ali stvar, ki je govoreči ne enači s seboj in ne ogovarja
2. izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost
3. izraža osebo ogovorjenega, gledano s stališča govorečega
òn
ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed. : m njêga, njêmu, njêga, njêm ⚪ njêmu, njím ; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih ; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən] , ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela 1. im. oblike se rabijo:a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne tib) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desnoc) v prir. besedni zv. Tone, sosed in onič) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) kadar so poudarjene Prav njih sem se b...
óni
-a -o kaz. vrst. zaim. najbolj oddaljenega (ọ̑) ~ gospod v kočiji je bil cesar; ~a hiša ob potoku; ~a poslednja skrivnost življenja; oditi s tega sveta na ~ega; Nekaj vpitja se je slišalo z ~e strani Save; To je ~ človek, kako se že piše óni -ega m, člov. (ọ̑) Ti boš povabljen, ~ pa ne; Z ~im je hodila več let; Prebivalci so bili deloma kmetje deloma delavci. Onih je bilo manj, so pa bili bolj premožni; Ali ~ ne pride? |določena oseba|; óna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je spet telefonirala; poud. ~ s koso |smrt|; óno -ega s, pojm. (ọ̑) ukvarjati se s tem in ~im; psih. človekovo ~ |id|;
ónile
ónale ónole kaz. zaim. določnejšega oddaljenega, del pred ..le se sklanja kot óni (ọ̑) ~ človek pred trgovino je naš sosed; Stopimo v senco pod ~e lipo ónile ónegale m, člov. (ọ̑) poud. Še onemule povej novico ónale ónele ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) poud. ~ zmerom vse ve ónole ónegale s, pojm. (ọ̑) Onegale nihče ne bo verjel
Dostopnost