Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
meníti
1. imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično
2. imeti namen, nameravati
3. izraža točno, konkretno določitev predmeta; misliti
4. izraža začudenje, nejevoljo; misliti
5. reči, dejati
meníti
in méniti -im tudi méniti -im nedov. méni -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; ménil -íla tudi -il -ila, ménit, ménjen -a; (ménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so: ~im, da imate prav mislim: To ni lepo, ~i oče pravi: Menil ga je pridobiti nameraval, mislil: Ali ~iš, da tega ne vem misliš: To je velik uspeh, kaj ~iš misliš: neobč. meniti koga/kaj S temi besedami ~im določeno osebo, stvar mislim: meníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) 1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se; kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|;
meníti
in méniti -im M
1. kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično
2. kdo/kaj imeti namen, nameravati kaj delati
3. kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj
4. kdo/kaj izražati kaj 'začudenje, nejevoljo, podkrepitev'
5. kdo/kaj reči kaj