Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
s
varianta predl. z pred vzglasnimi črkami za nezveneče nezvočnike oz. pred simboli, ki imajo nezveneče glasovno vzglasje, nepravilen je izgovor [sə] I. z rod. ~ hriba; ~ Kredarice; umakniti eksponent ~ 5 II. z or. ~ fantom; ~ ključem; ~ 3; ~ §; ~ !
sám
-a -o zaim. samosti (ȃ á á) 1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|; sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im seboj sáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisna: sámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletom sámost -i ž, pojm. (á)
sámopostréžen
-žna -o (ȃẹ̑) Način prodaje je ~ sámopostréžni -a -o (ȃẹ̑) ~a trgovina sámopostréžna -e ž, rod. mn. -ih (ȃẹ̑) prakt.sp. kupovati v ~i v samopostrežni trgovini:
sámski
-a -o (á) ~ moški; ostati ~ sámski -ega m, člov. (á) življenje ~ega sámska -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) družiti se s ~o sámskost -i ž, pojm. (á)
sanitáren
-rna -o (ȃ) sanitárni -a -o (ȃ) ~ predpis sanitárni -ega m, člov. (ȃ) prakt.sp. sanitarni inšpektor: sanitárna -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) prakt.sp. sanitarna inšpekcija:
se
1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja
2. poudarja odnos do osebka
3. poudarja, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva
4. izraža obojestransko, vzajemno dejavnost osebkov
1. nastopa pri glagolih
2. za izražanje dejanja s splošnim, nedoločenim osebkom
3. za izražanje neprehodnosti dejanja, ki ga osebek ni deležen po lastni volji
4. za izražanje trpnega načina
5. za izražanje brezosebnosti
6. za izražanje dogajanja brez volje, hotenja osebka
1. nastopa pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo, navadno za izražanje rahle osebne prizadetosti
2. za izražanje osebne, čustvene udeležbe pri dejanju
se
sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é); naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima radb) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa večc) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemamč) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajod) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
sedemnájsti
-a -o [də] vrstil. štev. (á) biti v ~em letu; oditi ob ~i uri |ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; ~o 〈17.〉 stoletje |1601—1700|; sedemnájsta -e [də] ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 17. uri|;
sêdmi
-a -o vrstil. štev. (é) Domov je odšel ~ dan po operaciji; ~ september 〈7.〉; okrožnica z dne ~ega maja; ob ~i uri |ob 7. uri; ob 7h; ob 7.00; ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; ~ del celote sedmina: poud. biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; publ.: predstavniki ~e sile novinarji, poročevalci: ~a umetnost filmska umetnost, film: sêdmi -ega m (é) oditi na dopust do 31. ~ega 〈7.〉 |do 31. julija|; sêdma -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. oditi že pred ~o |pred 7. uro; pred 19. uro|; v sêdmo zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ sedmič:
Dostopnost