pravno..

prvi del podr. zlož. pravnomôčen

pravno obvezujoč

| pravnomočen

pravno veljaven

pravnomočen | verodostojen, zanesljiv, preverjen, resničen

pravomôčen

pravomôčen

-čna -o (ó) pravnomočen: pravomôčni -a -o (ó) ~a sodba pravomôčnost -i ž, pojm. (ó) pravnomočnost:

preverjen

zanesljiv, resničen, verodostojen; potrjen | pravno veljaven, pravnomočen, neizpodbiten, gotov; preizkušen, dokazan; varen

resničen

pravi, pristen, dejanski, verodostojen, iskren, stvaren, preverjen, nezaigran, neolepšan, res; realen; globok | točen, natančen, zanesljiv, objektiven, nepristranski, neizpodbiten, popoln, odkrit, pravilen; pravno veljaven, pravnomočen

sklep

(samostalnik)

veljaven

pravnomočen; v uporabi | verodostojen, zanesljiv, preverjen, resničen; obstoječ, preostal; ustrezen, primeren; aplikativen, uporaben; delujoč, v obratovanju; primeren za uporabo

verodostojen

zanesljiv, resničen, verjeten, kredibilen, vreden zaupanja, preverjen | prepričljiv, pravi, točen, natančen, pravilen, pravno veljaven, pravnomočen, pristen, avtoritativen, vpliven, precizen, mogočen, splošno priznan; zaupanja vreden