голова́

glava

рука́

roka

spustitev

samostalnik, občno_ime, ženski spol:  spustitev, spustitve, spustitvi

spuščen

pridevnik, deležniški      spuščen, spuščeni, spuščenega

abzajlati se

(glagol) spustiti se po vrvi, spuščati

action

sl dejanje, delo, delovanje, obrat(ovanje); delnica; akcija; tožba; vpliv; boj, spopad; potek

addentrare

slA)
potisniti, potiskati noter; vriniti, vrivati
B)
prodreti, prodirati

åderbrock

affondare

slA)
potopiti, potapljati
B)
potopiti se, pogrezniti, pogrezati se

ajnliftati

Odzračiti
vodoinštalatersko: spustiti zrak iz cevi ali radiatorjev, da je omogočen tekočinski pretok, ki ga ujeti zrak onemogoča