okléstiti

-im dov. okléščen -a; okléščenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ veje; poud.: ~ stavek |zelo skrajšati, skrčiti|; Toča je oklestila vinograd |potolkla|; poud. oklestiti koga |natepsti, pretepsti|;

okó

1. čutilo za vid
2. oseba, zlasti glede na sposobnost opazovanja
3. očesu podoben del česa

okrájšani

en elliptical, shortened

olíšpati

okrasiti, olepšati

óptativ

naklon, ki izraža željo govorečega

osébkov

nanašajoč se na osebek

osébkov

-a -o (ẹ̑) ~ razvoj; jezikosl. ~ stavek; ~ del stavka

överila

sl prenagliti se

ozirálen

ozirálen

en relative