zapóren

es de barrera; de detención

zapóren

zapóved

kar pove, sporoči, da se kaj mora narediti, delati

zapôved

en order; commandment

zarežáti

-ím dov. zarežánje; drugo gl. režati (á í) Mačka je zarežala zarežati na koga/kaj Pes ~i ~ poštarja; slabš. Zarežal je na sosedove otroke |odsekano, zadirčno spregovoril z njimi|; slabš. zarežati nad kom ~ ~ sinom |odsekano, zadirčno spregovoriti z njim|; slabš. zarežati kaj ~ ukaz |odsekano, zadirčno izreči|; zarežáti se -ím se (á í) poud. Zadovoljno se zarežati |se glasno zasmejati|; slabš. zarežati se komu/čemu ~ ~ vojaški šali |zasmejati, posmehniti se|;

zarjúti

1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom
2. zelo zakričati
3. hrupno nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo

zarjúti

-rjôvem in zarjúti -rjújem dov., nam. zarjút/zarjùt; zarjútje; drugo gl. rjuti (ú ó; ú) Bik ~e; poud. Tanki so zarjuli po cesti |ropotajoč pripeljali|; slabš. zarjuti kaj ~ ukaz |zelo zakričati|;

žrébati

določati z žrebom

ἀγγελία

, ἡ (ἄγγελος) 1. poročilo, vest (πατρός o očetu, ἐμή, o meni), glas, novica. 2. ukaz, povelje, zapoved.

ἀναγκαῖος

nujen, potreben, sileč, nasilen; prisiljen; soroden;