Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
opráviti
-im dov. oprávljen -a; oprávljenje (á ȃ) kaj ~ izpit; alp. ~ ponovitev smeri; fiz. ~ pot; ver. ~ spoved; ~ prevzem blaga prevzeti blago: star. opraviti koga obleči: opraviti z/s kom/čim poud.: Z njim sem opravil |nočem več imeti stikov|; ~ s predsodki |rešiti se jih|; publ.: ~ z nasprotnikom premagati ga: nedov. imeti ~ s kuho, z otroki; Kaže, da imamo ~ s poneverbo da gre za poneverbo: poud.: Pri nas je opravil |ne bo več pri nas|; Kot govornik je opravil |ne bo več govornik|; Dojenček da dosti ~ |z njim je veliko dela|;
opraviti z
uničiti; obračunati z, znebiti se; rešiti se; poskrbeti za; končati z; biti kos; urediti | napasti, ubiti, pokončati; počistiti; spoprijeti se z, spopasti se z, obvladati; premagati; prenehati z
oprostíti
1. narediti, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa
2. s sodbo odločiti, da kdo ni kriv dejanja, zaradi katerega je bil obtožen
3. narediti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga
4. izraža vljudnost
5. narediti prosto, svobodno
простить, оправдать
Dostopnost