Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tolažílen
-lna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ odgovor; Tako govorjenje ni ~o tolažílni -a -o (ȋ) ~a nagrada tolažílno -ega s, pojm. (ȋ) povedati kaj ~ega tolažílnost -i ž, pojm. (ȋ)
tongue
1.sl jezik; človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja; (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala); tračnica, kretnica
2. dotakniti se, polizati z jezikom; ozmerjati, ošteti; klepetati, jezik vrteti
trobezljanje
(samostalnik) gobezdanje, izčivkanje, govorjenje, razkritje, čvekanje, blebetanje, izčenčanje
tršàt
-áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ moški; poud.: ~e kretnje |nerodne, okorne|; ~o govorjenje |robato|; tršátost -i ž, pojm. (á)
tù
1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja
2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem
3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela
4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine
5. izraža neposredno predhodno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve
6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja
7. izraža navzočnost ali neposredno prihodnost česa glede na čas govorečega ali glede na čas predhodnega besedila
8. izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa
Dostopnost