Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
sapíti
-ím nedov. sápi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, sapljèn -êna; sapljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) star. dušiti; koga Bolnika ~i; brezos. Sapilo jo je v prsih
se
1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja
2. poudarja odnos do osebka
3. poudarja, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva
4. izraža obojestransko, vzajemno dejavnost osebkov
1. nastopa pri glagolih
2. za izražanje dejanja s splošnim, nedoločenim osebkom
3. za izražanje neprehodnosti dejanja, ki ga osebek ni deležen po lastni volji
4. za izražanje trpnega načina
5. za izražanje brezosebnosti
6. za izražanje dogajanja brez volje, hotenja osebka
1. nastopa pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo, navadno za izražanje rahle osebne prizadetosti
2. za izražanje osebne, čustvene udeležbe pri dejanju
se
sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é); naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima radb) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa večc) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemamč) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajod) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu