Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
travailler
sl delati, ustvarjati; truditi se, naprezati se; zviti se, kriviti se; vreti; obdel(ov)ati; vaditi se; obiskovati; nadlegovati, mučiti, ne miru dati; vznemirjati, skrbeti, povzročiti skrbi
tuš
Na OŠ Vič so tako ok. 1995 imenovali pljuvanje na sošolce z balkona v šolski avli.
učiteljica
inštruktorica; pedagoginja, vzgojiteljica; izobraževalka; šolski učitelj | trenerka, vaditeljica; predavateljica
ukrajinjanje
Poseben način tvorjenja prislovnega določila kraja, ko le-tega zaključek kljub vsej zdravi pameti in dobremu okusu vedno zvedemo v glas [i].
Še posebej uveljavljeno, skoraj vseprisotno v vzhodni polovici slovenskih dežel, kjer deluje tudi kot skladenjsko orodje učikovitega razločevanja klenih domorodcev od nezaželenih in motečih elementov iz drugih kotičkov države, predvsem osovražene prestolnice. Deluje tudi, če se tuji osebek za namen komunikacije z aborigini odreče svojemu izrojenemu urbanemu slengu in začasno uporablja svojo najbližjo predstavo knjižno pogovornega jezika s primerno upočasnjeno izgovorjavo. Včasih domorodcem povroči blažje težave ob začasni potrošno motivirani zapustitvi rodne doline in obisku bližnje provincialne nakupovalne metropole ali pa šolski/upokojenski turistično-izobraževalni eksurziji v sicer splošno prezirano glavno mesto države.
Primeri rabe z opombami {knjižno > ukrajinjeno}:
v Šmarju
> //v Šmarj//**i**
na Triglavu
> //na Triglav//**i**
...