Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
meníti
in méniti -im tudi méniti -im nedov. méni -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; ménil -íla tudi -il -ila, ménit, ménjen -a; (ménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so: ~im, da imate prav mislim: To ni lepo, ~i oče pravi: Menil ga je pridobiti nameraval, mislil: Ali ~iš, da tega ne vem misliš: To je velik uspeh, kaj ~iš misliš: neobč. meniti koga/kaj S temi besedami ~im določeno osebo, stvar mislim: meníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) 1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se; kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|;
meníti
in méniti -im M
1. kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično
2. kdo/kaj imeti namen, nameravati kaj delati
3. kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj
4. kdo/kaj izražati kaj 'začudenje, nejevoljo, podkrepitev'
5. kdo/kaj reči kaj
mnênje
1. prikaz lastnosti, stanja česa glede na lastno védenje, poznavanje
2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično
3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa
mnênje
-a s (é) imeti dobro ~ o čem; ~ komisije; To je le njegovo ~; spremeniti ~; vprašati za ~; Glede vzgoje sta različnega ~a; publ. Bili so ~a, da to ni bila nesreča menili so:
Dostopnost