Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dŕsen
1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca
2. nanašajoč se na drsenje
drugolétnik
1. dijak ali slušatelj drugega letnika
2. otrok ali žival v drugem letu starosti
držávna upráva
Del javne uprave, ki predstavlja državo kot skupnost ljudi, ki ...
en state administration
dvígniti
1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega
2. napraviti kaj višje
3. napraviti, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja
4. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost
5. sprejeti pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih
6. napraviti, da se kdo upre
7. povzročiti, narediti
dvósmérno komunicíranje
Komuniciranje, pri katerem sporočila potekajo v dveh smereh. Obe strani, ...
en two-way communication
džazno
tudi: žazno
Ta ljubljanska beseda ima kot pridevnik precej nedoločen pomen (predvsem pragmatičen), kot prislov pa pomeni zelo, ima pa šaljiv prizvok. Lahko se rabi pridevniško ali prislovno ("Potem je pa spet svoje džazne pravljice začela napletati ..." oz. "Ja, kar naj sama zrihta, ko je tako džazno pametna/lepa!"). Naglas na prvem zlogu.
Ta beseda je bila v devetdesetih menda splošno razširjena med ljudmi, tedaj v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Prvotno je res pomenila nekaj super, krasnega, sčasoma pa je zaradi pogoste uporabe dobila šaljiv prizvok, predvsem pa pomen, da govorec neko stvar opisuje kot resnično dobro, in mu poslušalec to tudi verjame, govorec sam pa o tem dvomi ali sam pri sebi celo zanika.
Včeraj jo je spodrival "džabest" in danes "ultimativno"