Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἵστημι
postavljam; naredim (povzročim, storim), da se kaj vzdigne; ustavljam, zadržujem, oviram; tehtam, odtehtam, odmerim; štejem kot, štejem (imam) za; postavim se (kam), ustavim se, stopim, pristopim; pf. postavil sem se, stojim; stopim = zasedem, nastopim, prevzamem; stopim, postavim se komu nasproti; sem, bivam v kakem stanju (= εἶναι); vstanem, dvignem se, nastopim, začnem (začenjam) se; ustavim se, vzdržim naskok; obstanem, obtočim, stojim pri miru, mirujem; neham; držim se česa, vztrajam pri čem; postavljam si (sebi, zase); začenjam (zase); urejam, uvajam, dajem
ἵστημι
[Et. kor. sthā, iz σι-στη-μι, lat. sisto, sto (iz sthājō), slov. stojim, stati (iz stojati). – Obl. impf. ἵστην, fut. στήσω, aor. 1 ἔστησα, pass. praes. ἵσταμαι, impf. ἱστάμην, aor. ἐστάθην, fut. σταθήσομαι, adi. verb. στατός, στατέον; med. fut. στήσομαι, aor. ἐστησάμην, aor. 2 act. ἔστην, pf. ἕστηκα, plpf. εἱστήκειν in εἱστήκη, fut. 3 ἑστήξω, v pf. tudi krajše oblike ἕστᾰτον, ἕστᾰμευ, ἕστατε, ἕστᾰσι, plpf. ἕστᾰσαν, cj. ἑστῶ, opt. ἑσταίην, inf. ἑστάναι, pt. ἑστώς, -ῶσα, -ός, -ῶτος, -ώσης – ep. impf. act. iter. ἵστασκε, aor. 1 act. 3 pl. ἔστασαν, aor. 2, 1 sg. στῆν, 3 sg. iter. στάσκεν, 3 pl. ἔστᾰν, στᾰ́ν; cj. 2 sg. στήῃς, 3 sg. στήῃ, 1 pl. στήομεν, στέωμεν, στείομεν, 2 pl. στήετε, 3 pl. στέωσι, στήωσι, στείωσι, inf. στήμεναι, pf. ind. 2 pl. ἕστητε, imp. ἕστᾰθι, inf. ἑστάμεν(αι), pt. gen. ἑστᾰότος in ἑστεῶτος – ion. pr. act. 3 sg. ἱστᾷ, 3 pl. ἱστέασι, pass. 3 pl. ἱστέαται; impf. 3 pl. ἱστέατο, aor. 2 act. cj. στέωμεν, στέωσι, pf. 3 pl. κατεστάαται – poet. pr. imper. in impf. 2 sg. ἵστω]...
πέρ
enkl. [Et. lat. per-magnus, per-video] 1. a) popolnoma, docela, celo, zelo; b) vsekakor, povsem, na vsak način; pri adi. in pt. (kjer je potreba dostaviti ὤν) kolikorkoli, čeprav, dasi, četudi, ἀγαθός περ ἐών če prav si (sicer) vrl. 2. ravno, prav; tako zlasti pri relativih in veznikih: a) ὅσπερ ravno (prav) ta, ki, ki ravno, ki pač, οἷόσπερ ravno takšen kakor, kakršen ravno (pač), ὅσοσπερ kolikršenkoli pač, kolikor ravno; b) διότιπερ prav zato, ker, εἴπερ, ἐάνπερ če sploh, če zares, tudi če, ὅτεπερ, ὅτανπερ ravno tedaj ko, kadar ravno, ἐπείπερ ker ravno.
πέρα
[Et. kor. per, gl. πείρω, nem. fern (got. fairra)] 1. adv. a) preko, črez, dalje, delj, nadalje, οὐκέτι πέρα ne dalje, ne več; b) preko, več (bolj) kakor, nad, črez to, še več, razen tega; πέρα λέγω, φράζω še dalje govorim. 2. praep. z gen. črez, preveč, več (dalje) kakor, zoper, ἀνίστημί τινα πέρα τινός povzdigujem koga nad koga, πέρα μεσούσης ἡμέρας popoldne, πέρα τοῦ δέοντος več (dalje) nego je prav (potrebno); πέρα τοῦ εἰκότος proti pričakovanju, πέρα δίκης črez pravo mero, proti pravici, brez pravice. 3. comp. περαιτέρω še dalje, še v večji meri, še več, črezmerno; τοῦ δέοντος delj nego je potreba.
προσ-δέομαι
d. p. [fut. προσδεήσομαι, aor. -εδεήθην, pf. -δεδέημαι, at. neskrčeno προσδέεσθαι, impf. προσεδέετο] 1. vrhu (razen) tega potrebujem še česa τινός, τί; impers. προσδεῖται manjka še česa, potreba je še. 2. a) želim še več, hrepenim še po večjem; b) (iz)prosim še, τί τινος kaj od koga, τινός τινος prosim vnovič koga česa.
συμ-πῑ́πτω
1. zrušim se, podiram se, sesedam se οἰκία, hiram, propadam σῶμα. 2. a) trčim skupaj s kom; udarim se, spoprimem se s kom, napadem koga τινί, πρός τι; b) zlagam se, ujemam se τινί. 3. zgodim se (ob istem času), pripetim se, primerim se τινί, πρὸς τὸ συμπῖπτον po potrebi, kakor potreba nanese; pogosto impers. συμ-πίπτει primeri se, dogodi se, pripeti se, συνέπεσεν ἐς τοῦτο ἀνάγκης prišlo je do te neizogibne (nujne) potrebe. 4. zabredem kam κακοῖς, zapadem čemu τινί, ἔς τι.
χρέος
, ους, τό, ep. χρεῖος, χρείως, at. χρέως (χράομαι) 1. a) potreba, sila, želja ἐξανύω; imetje, blago Sof. O. C. 251; b) stvar, zadeva, ἑὸν αὐτοῦ χρεῖος ἐελδόμενος zaradi svoje zadeve, σὸν χρέος τόδε ἀνευρίσκειν tvoja stvar (dolžnost) je, κατὰ χρέος Τειρεσίαο zavoljo T., τὸ σὸν χρέος φρουρῆσαι tvoja dolžnost je. 2. dolg εἴς τι χρέος ἔχω, ἀφίσταμαι χρεῖος poravnam ali povrnem dolg, χρεῖος ὀφείλεται odškodnina (za ugrabljene živali), ἦλθεν μετὰ χρεῖος da bi izterjal dolg; krivda προσάπτω τῇ πόλει.
χρεώ
, οῦς, ἡ χρειώ ep. [dat. χρειοῖ] (χρή) 1. potreba, sila, stiska, hrepenenje, želja, τινός po kom; χρεοῖ ἀναγκαίῃ vsled silne potrebe; ἦ τι μάλα χρεώ zares, bilo je zelo potrebno (da sta prišla), ἵν' οὐ χρεὼ πείσματός ἐστιν kjer ni potreba vrvi. 2. χρεώ ἐστι (γίγνεται, ἵκει, ἱκάνει) potreba je (nastane, nastopi) = χρή; veže se z acc. osebe in gen. stvari: ἐμὲ χρεὼ γίγνεται νηός potrebujem ladje, οὔ τί με ταύτης χρεὼ τιμῆς ne potrebujem te časti; τίπτε δέ σε χρεώ čemu potrebuješ to?
χρεών
(pt. od χρή) ion. χρεόν 1. pt. abs. ker je potrebno, ker moram, ker je spodobno, primerno, ker smem, τὸ χρεὼν γενέσθαι kar se mora zgoditi, οὐ χρεών česar ne bi smeli; kot adv. ὑμεῖς ἂν οὐ χρεὼν ἄρχοιτε pač nimate pravice vladati. 2. subst. τό indecl. kar je potrebno ali primerno, dolžnost, potreba, usoda, οὐ δ' ἔστι μοίρας τοῦ χρεών τ' ἀπαλλαγή ni mogoče uiti neubežni usodi; χρεών ἐστι = χρή.