Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀν-επιτήδειος
2, ion. -τήδεος 1. nesposoben, neprikladen, neprimeren. 2. neprijeten, sovražen, zoprn.
ἀ-τερπής
2 ep. ἄ-τερπος 2 (τέρπω) nevesel, neprijeten, žalosten, grozen; ἀτερπέστερος εἰς ἀκρόασιν manj prijeten za poslušanje.
ἄ-χαρις
, ι, ἀ-χάριστος 2 ἀ-χάριτος 2 (χάρις, χαρίζομαι) 1. nemil, neprijazen, neprijeten, neugoden, brez usmiljenja, neusmiljen, zoprn, nadležen, οὐκ ἀχάριτα λέγεις ne govoriš slabo, govoriš prav prijetne stvari. 2. brez hvale, nehvaležen, nepoplačan, nepovrnjen; χάρις ἄχαρις nepovrnjena ljubav, κακῆς γυναικός χάριν ἄχαριν ἀπώλετο njena (Ifigenije) smrt je izkazala hudobni ženski nezasluženo ljubav. – adv. -ίστως brez zahvale, nehvaležno, nerad ἕπεσθαι; οὐκ ἀχαρίστως ἔχει μοι πρὸς ὑμῶν hvaležni ste mi za to.
ἀχθεινός
3 (ἄχθος) nadležen, težaven, neprijeten. – adv. -νῶς nerad, z nevoljo, οὐκ ἀ. ne nerad, prav rad.
ἀ-χόρευτος
2 (χορεύω) poet. ἄ-χορος 2 poet. brez plesa, žalosten, neprijeten, otožen.
βαρύς
, εῖα, ύ [Et. iz gwr̥us, lat. gravis in brutus (osk.-umbrijska oblika) iz gwrū-] 1. težek, tehten, znamenit, ugleden. 2. o glasu: nizek, zamolkel, silen, močen, glasen, krepek. 3. poguben, pust, nadležen, težaven, obtežen, neokreten νόσῳ, γήρᾳ, neprijeten, skeleč, žalostilen. 4. o kraju: nezdrav. 5. o osebah: a) težko oborožen; b) trd, strog; c) nevaren. – adv. βαρέα, βαρύ, βαρέως težko, nerad, glasno, βαρέως φέρω τι nekaj mi teži srce, sem v stiski (v skrbeh), nejevoljen sem; β. ἀκούω težko (nejevoljno) poslušam.