Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
rúšiti
1. en to demolish, to knock down
2. to destroy to break* down to undermine to disturb, to upset*
salire*
slA)
1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se
2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se
3. povzpeti, vzpenjati se
4. narasti
B) iti, hoditi gor; vzpeti se
salvare
slA)
1. rešiti, reševati
2. obvarovati
3. shraniti
B)
1. rešiti, reševati se
2. zateči, zatekati se
3. zavarovati, zaščititi se pred
4. odrešiti se, zveličati se
sauver
sl rešiti; spraviti na varno, rešiti; prihraniti; varovati; skrivati; prikri(va)ti; odrešiti
save
1.sl rešiti; zaščititi; shraniti, čuvati, spraviti (žito itd.); (ob)varovati (pred), ohraniti, prihraniti, (pri)varčevati, dobro gospodariti (z), varčno porabljati ali trošiti; prizanesti, prizanašati; obvarovati poraza, preprečiti zadetek (gol); zveličati, odrešiti; dospeti, še ujeti, ne zamuditi (vlaka itd.); zadovoljiti
2. varčevati, biti varčen; ohraniti se
scati proti vetru
Po vsem svetu* razširjena prispodoba za odporništvo oz. (odvisno od govorca) nesmiselno, jalovo početje.
Glede na slabšalno konotacijo (če ščiješ proti vetru, si moker in smrdiš), se navadno uporablja kot opomin nekonformistu:
- Ne moreš celo življenje proti vetru scat!
- Ni dobro scati proti vetru.
- Za zaslužek je potrebno scati v tisto smer, kamor veter piha.
Reklo HOMO SAPIENS NON URINAT IN VENTUM uživa velik ugled v Amsterdamu, kjer so mu namenili posebej imenitno mesto.
Izraz menda izhaja iz morjeplovskega izročila. Še danes je poznan običaj, da po uspešno preplutem težavnem delu Cap Horna (Le Caillou) mornarji pridobijo pravico scanja proti vetru.
Po Nemčiji kroži vic, ki je smešen verjetno samo njim:
- Zakaj imajo Bavarci rumene trebuhe?
- Ker ščijejo proti vetru. (ha,ha,...)
Po Sloveniji kroži vic:
- Zakaj so Kitajci rumeni?
- Ker ščijejo proti vetru.
Leta 1973 je bila v najožjem izboru takrat popularnih Mao Cetungovih misli tudi naslednja:
Vse na svetu je s...
Segregacija
Označuje proces in posledice socialnega izključevanja skupin, slojev ali drugih kategorij prebivalstva iz načina življenja, kakršen je značilen za večino pripadnikov določene družbe. Najpogostejše oblike segregacije, ki pogosto tudi sovpadajo, so: prostorska (kriterij: lokacija bivališča), pravna (kriterij: pravice), materialna (kriterij: ekonomske dobrine in storitve), interakcijska (kriterij: komunikacije, družbena moč, ugled). Najpogostejše osnove oz. podlage za segregacijo so ekonomske, rasne, razredne, etnične, verske, tudi poklicne razlike, ko se pretvorijo v družbeno neenakost.
Dostopnost