Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
κομιδή
oskrbovanje, skrb, gojitev, postrežba; obdelovanje (vrta); donašanje, dovažanje, dovoz, prevoz; spravljanje; vožnja, prevoz, dohod, potovanje, povratek, vrnitev; (ponovna) pridobitev; odstranjevanje, odstranitev (puščice iz rane);
μάλα
adv. [Et. kor. mel, velik, mnog; lat. melior, mul-tus; slov. moleti, gršk. μαλερός močen] I. pos. 1. kaj, zelo, silno, prav, jako; μάλα πάντα prav vse, μάλα πάντες prav (popolnoma) vsi, πολλοὶ μάλα zelo mnogi, πάγχυ μάλα popolnoma, povsem, καὶ πάνυ μάλα(sc. ἐπιμένει) in še zelo dolgo, οὐ μάλα ne posebno, ne zelo, nikakor ne, μάλα ἀεί neprenehoma, neprestano, καὶ μάλα in sicer zelo, celo jako, prav zelo, povrhu še, μάλα αὐτίκα takoj, precej, ta trenotek; pri komp.: mnogo, daleko μάλα πρότερος; pri subst. μάλα συμφορά velika nesreča, μάλα στρατηγός dober poveljnik, μάλα καιρός ugodna prilika, μάλα κνέφας popolna tema; pri glagolih: rad, hlastno, požrešno ἐσθίω, φεῦγε μάλα le (vsekakor) beži, εἰπὲ μάλα le (kar) povej. 2. v odgovorih: seveda, zares, vsekakor, μάλα τοι da, seveda, ἦ μάλα da zares. II. comp. μᾶλλον 1. več, bolj, prej, silneje, bolje, rajši, μᾶλλόν τι nekoliko bolj, še rajši, tem bolj, μᾶλλόν τι ἔσπευσαν še bolj so pohiteli, καὶ μᾶλλον še bolj(e), tem bolje, še več; παντὸς μᾶ...
μέλλω
[impf. ἔμελλον in ἤμελλον, fut. μελλήσω, aor. ἐμέλλησα, adi. verb. μελλητέον] 1. nameravam, mislim, hočem kaj storiti z inf. a) fut. μέλλεις γὰρ ἀφαιρήσεσθαι ἄεθλον nameravaš me oropati, θήσειν γὰρ ἔτ' ἔμελλεν ἐπ' ἄλγεα Τρωσίν hotel je T. še bolesti (nadloge) poslati, καὶ δή μιν τάχ' ἔμελλε δώσειν ravno ga je hotel izročiti, μέλλω ὑμᾶς διδάξειν hočem vas poučiti; b) praes. ἀλλ' ὅτε δὴ ἄρ' ἔμελλε οἶκόνδε νέεσθαι ko se je hotel domov vrniti, οἶσθα οὖν, ὃ μέλλεις νῦν πράττειν veš, kaj sedaj nameravaš storiti; c) aor. τοὺς μηδὲ μελλήσαντας γενέσθαι ki niso niti nameravali to postati; včasih se inf. izpusti, ako se iz zveze lahko dostavi; d) pt. τὸ μέλλον, τὰ μέλλοντα bodočnost, prihodnost, ὁ μέλλων βίος bodoče (prihodnje) življenje. 2. moram kaj (pre)trpeti, usojeno, namenjeno mi je, more se, sme se, pričakovati je a) po volji (odredbi) usode: ἅ ῥ' οὐ τελέεσθαι ἔμελλεν kar se pa ni imelo izpolniti, čemur ni bila usojena izpolnitev, οὐκ ἂρ' ἔμελλε ἐπανελθεῖν ni mu bilo usojeno, se vrniti, ἔ...
μέν
(gl. μά, μήν) členica, ki ne stoji nikdar v začetku stavka, navadno za besedo, na katero se nanaša 1. okrepljuje ali potrjuje odnosno besedo: res, zares, gotovo, seveda, kajpada, torej; ἦ μέν zares, v resnici, ἐγὼ μέν jaz vsaj, jaz gotovo (kako drugi sodijo, ne vem); ἀλλὰ … μέν pa … toda zares, καὶ μέν in zares, pa vendar, μὴ μέν zares ne, gotovo ne, οὐ μὲν δή pa zares ne, μενοῦνγε da, seveda, εἰ μὲν (δή) ako (torej) zares; včasih se ne more prevesti. 2. stoji korelativno in odgovarja pogosto nastopnemu δέ, μέντοι, ἀλλά in se mnogokrat ne prevaja: sicer … pa; deloma … deloma; ὁ μὲν … ὁ δέ, οἱ μὲν … οἱ δέ, τὸ μὲν … τὸ δέ, τοτὲ μὲν … τοτὲ δέ ta … oni, eden … drugi, to … ono, zdaj … zdaj, μὲν οὖν zato torej; v odgovoru: vsekakor, seveda, zares. 3. a) včasih vežemo mi stavke podredno, dočim so jih Grki vezali priredno: ἦν μὲν σιωπή, φθέγμα δ' ἐξαίφνης τινὸς θώϋξεν αὐτόν ko je vse molčalo, ga je nenadoma nekdo poklical; b) korelativna stavka sta včasih zelo drug od drugega oddaljena; c) čle...
μέν-τοι
[Et. iz μεν + τοι, prim. καί-τοι, τοί-νυν; μεντἄν = μέντοι ἄν] členica, ki se redno zapostavlja. Rabi se 1. da se kaj zatrjuje: gotovo, zares, v resnici, seveda, kajpada, γένοιτο μεντἂν πᾶν seveda se utegne vse zgoditi; tako posebno v odgovorih. 2. nadaljuje govor: τοιαῦτα μέντοι καὶ σὺ προσφέρεις ἐμοί ravno tako stvar mi sedaj tudi ti ponujaš. 3. postavlja nasproti: pa seveda, toda; ἔπειτα μέντοι nato pa. 4. stoji v vprašalnih stavkih, kadar pričakujemo trdilen odgovor: οὐ σὺ μέντοι Ὁμήρου ἐπαινέτης εἶ; mar ti ne hvališ Homera? 5. zveze: καὶ μέντοι in vendar, in sicer, ἀλλὰ μέντοι pa zares, pa seveda; οὐ μέντοι … οὐδέ pa … niti, οὐ δὲ μέντοι pa tudi ne; γὲ μέντοι pač res.
οἴω
, ὀῑ́ω navadno med. οἴομαι, ep. ὀῑ́ομαι in οἶμαι [Et. iz ὀϝις-jο-μαι (= po ptičjem letanju soditi), lat. omen (strlat. osmen iz owis-men). – Obl. 2 sg. οἴει, impf. ᾠόμην, fut. οἰήσομαι, aor. ᾠήθην, οἰηθῶ, ep. ὀίσατο in ὠίσθην]. 1. slutim, domnevam, sumim, sumničim, pričakujem, bojim se, nadejam se, upam τί, inf., acc. c. inf, μή s cj.; θυμὸς ὀίσατό μοι srce je zaslutilo, ὀίσατο κατὰ θυμόν zaslutil, začutil je, zazdelo se mu je; ὀίεταί μοι ἀνὰ θυμόν slutim, dozdeva se mi v srcu. 2. mislim, menim, verujem z inf. ali acc. c. inf a) nameravam, hočem, imam namen z inf., οἴομαι δεῖν smatram za potrebno; b) v sredi stavka: mislim, menim (lat. opinor), ὡς ἐγὦμαι kakor mislim, ako se prav spominjam; c) v odgovorih: razume se, seveda, kajpada.
οὖν
, ion. ὦν členica (nikdar v začetku stavka) 1. a) potrjuje kaj: seveda, zares, gotovo, vsekakor, v resnici, tako je (v odgovorih) καὶ οὖν in zares, δ' οὖν zares, sedaj pa, pa gotovo, vsekakor pa, γὰρ οὖν kajti v resnici, da, seveda, πάνυ μὲν οὖν prav zares, seveda, kajpada, prav gotovo, μὲν οὖν brez dvoma, seveda; εἰ δ' οὖν če pa zares, če pa vendar, οὐ μὲν οὖν seveda ne, nikakor ne; b) pogosto se obeša na relat. pronom. in adv. ter jim daje splošen pomen = lat. -cun-que; ὁστισοῦν kdorkoli. 2. kaže na prejšnji stavek: kakor rečeno, pravim, torej (vendar) ἡμεῖς οὖν ὡς εἰσήλθομεν, Κλέαρχος μὲν οὖν τοσαῦτα εἶπε, Τισσαφέρνης δέ. 3. izraža posledico: torej, tedaj, zato; τί οὖν kaj tedaj? kako torej? kaj sledi iz tega? nadalje.
Dostopnost