čút

1. sposobnost recepcije specifičnih fizikalnih ali kemičnih dražljajev, prenosa in predelave informacij ter občutenje in zaznavanje specifičnih modalnosti
2. sposobnost zaznavanja in dojemanja duhovnih prvin, pojavov

Kdor ga zvoha, ta ga spoha!

Tako smo govorili otroci, če se je kdo oglasil in rekel: "Vohate? Nekaj smrdi - nekdo je prdnil." Pravzaprav zelo pametno - iz strahu, da bomo obtoženi prdenja, smo bili vsi tiho, pa smo živeli, kot da ne bi naredili niti ene same pukice.
Dopustni sta tudi različici:
Kdor ga zduha, ta ga skuha!
Kdor ga reče, ta ga speče!

njúh

njuh

voh

nós

-ú in nós -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ) Kri mu teče iz ~u; obrisati si ~ |usekniti se|; poud.: Pes ima dober ~ |voh|; odrgnine na ~u avta |na sprednjem delu|; ladijski ~ |kljun, premec|; lonec z ~om |z dulcem|; vihati ~ nad čim |izražati nezadovoljstvo, nesoglašanje|; v vsako reč vtakniti svoj ~ |se vmešati|; odločiti se na vrat na ~ |nepričakovano, na hitro|; vleči koga za ~ |varati ga|; oditi z dolgim ~om |osramočen; ne da bi kaj dosegel|;

-óh

Boh, Koch, voh, Zvoh, privoh, protipogojih

olfactif

sl vohalni, vonjalni

sled

ostanek, kanček, drobec, preostanek, spomin, ščepec; znak, sledi, znaki; odtis; priokus; kolesnice, kolotečina, proga, kolotek; senca, trohica; vodna brazda; stopinja; črta; globoka brazda; vonj; brazda vesla; slanik; stečina; živalska steza | pokazatelj; vtis; pridih, niansa, primes, prizvok, nadih; namig, sum; valovi; odtis kopita, odtis parklja; zapis; kolesnica; voh; indic, indicija; lisica, lisičja sled; madež; brazda; brazgotina; odmev; odziv; podobnost; rahel priokus; umetni sled; vadba lova z umetno sledjo; zareza; zrno

vohanje

duhanje | njuhanje; voh

vónj

-a m z -em pojm. (ọ̑) ~ ciklame; ~ po dimu; redk. voh: