zmagovitost

samostalnik, občno_ime, ženski spol:  zmagovitost, zmagovitosti, zmagovitosti

zmagálen

zmagovit

zmagonôsen

zmagovit

zmagosláven

1. ki izraža, kaže veselje, ponos zaradi zmage, uspeha
2. zmagovit
3. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki

zmagoslaven

(pridevnik) triumfalen; zmagovit

zmagovítən

ἐπι-κρατής

2 (κράτος) zmagovit, mogočen, ἐπικρατέστερος τῇ μάχῃ γίγνομαι zmagujem v bitki. – adv. ἐπικρατέως s silo, siloma, presilno.

ἐπι-νῑ́κειος

2 poet. zmagovit, zmagonosen.

νῑκη-φόρος

2 (φέρω) 1. zmagovit; subst. ὁ zmagalec. 2. zmagonosen, τινός v čem.