Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zakáj
vpraš. prisl. zaim. (á/ȃ) 1. vzroč., vzroč. vpraš. prisl. zaim. ~ to delaš; Le ~ ni prišel; Vragvedi ~; v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Vprašal jo je, ~ se smeje; Hočejo vedeti, ~2. poud., zanikanje Se bojiš? -Zakaj le |sploh ne|; poud., pritrditev Bi se peljala z menoj? -Zakaj pa ne |seveda bi se|; 3. namer., namer. vpraš. prisl. zaim., knj. pog. čemu: ~ mi to pripoveduješ? -Zato, da izveš resnico zakáj -a m z -em pojm. (á; ȃ) postavljati ~e; poud. Vsak ~ ima svoj zato |Vsaka stvar ima svoj vzrok|;
zamenjávati
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega
2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste
3. prihajati pri kakem opravilu, dejavnosti na mesto, položaj koga drugega
4. delati, da pride kaj na mesto česa drugega, to pa na njegovo mesto
5. izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugo
6. imeti koga za drugega, kot je v resnici
zamenjeváti
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega
2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste
3. prihajati pri kakem opravilu, dejavnosti na mesto, položaj koga drugega
4. delati, da pride kaj na mesto česa drugega, to pa na njegovo mesto
5. izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugo
6. imeti koga za drugega, kot je v resnici
zapostávljati
1. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi
2. postavljati za kaj