Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zmáj
1. hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj
2. kip ali podoba, ki predstavlja tako žival
3. igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku
4. človek, zlasti ženska, ki silovito napada, navadno z besedami
5. neugnan, zelo živahen otrok
6. naprava s krili za letenje, spuščanje po zraku, navadno s hriba v dolino
zménjen
-a -o (ẹ́) knj. pog. z/s kom Zvečer je ~a s fantom |dogovorjena za sestanek|; zménjeni -a -o (ẹ́) knj. pog. ~o znamenje dogovorjeno znamenje: zménjenost -i ž, pojm. (ẹ́)
župàn
1. predstojnik občine
2. predsednik skupščine občine, mesta
3. predstojnik mestne uprave
4. predstojnik državne uprave v določeni oblasti
žur
Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka pre...
Dostopnost