Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
občútek
1. kar se s čutilom dojame kot lastnost predmetnega sveta
2. → občutje (1)
občutíti
1. čutno dojeti lastnosti predmetnega sveta
2. nagonsko dojeti ali predvideti kaj
3. ugotoviti z zavestjo prisotnost česa
4. imeti, doživeti čustva, občutke
5. doživeti, navadno kaj neprijetnega, hudega
6. izraža stanje, kot ga določa samostalnik
občútje
1. ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja
2. občutek
3. razpoloženje, ozračje
občutljív
1. sposoben občutiti, zaznavati
2. sposoben čustvovati, doživljati
3. pri katerem pod vplivom česa nastane sprememba, reakcija
4. ki pokaže že zelo majhno količino merjenega
5. ki ni sposoben uspešno prenesti negativnih okoliščin, vplivov