Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἔργον
, τό [Et. iz ϝέργον, kor. werg', nem. Werk, wirken; gršk. še ἔρδω iz ϝερzδω, werg'jō; ῥέζω iz ϝρεγjω] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. λόγος), dogodek, resnica, istina, ἔργα θεῶν delovanje bogov, ἔργῳ z dejanjem, v resnici, zares, λόγῳ καὶ ἔργῳ z besedo in dejanjem, ἅμα ἔπος τε καὶ ἔργον ἐποίεε kakor je rekel, tako je tudi učinil, καὶ τὸ ἔργον προσῆγεν je (to) tudi izvršil, ἔργα νεώτερα prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; ἐπὶ τὸ ἔργον ἔρχομαι, χωρῶ πρὸς τὸ ἔργον, ἔργου ἔχομαι lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), ἔργον ποιοῦμαί τι prizadevam si, ἔργον ἐποίχομαι dovršujem kaj, ἔργον ἔχω trudim se, moja naloga je, δεόμενος na vso moč prosim; ἔργον ἐστί τινος (σόν) posel, dolžnost je koga, οἷς τοῦτο ἔργον katerim je bilo to naloženo, ἐπέδρης μὴ εἶναι ἔργον τινί da obleganje nikomur ne koristi, ἐμὸν τὸ ἔργον, ὅπως moja dolžnost je, skrbeti, ἐν ἔργῳ εἰμί sem pri delu, delam; ἔργον ἐστίν težko je,...
εὐλαβέομαι
d. p. [augm. ηὐ in εὐ, fut. εὐλαβήσομαι, aor. ηὐλαβήθην, pf. ηὐλάβημαι] 1. a) bojim se, varujem se, čuvam se, sem previden, izbegavam, pomišljam se τί, τινά, z μή, ὅπως μή; b) sem bogaboječ NT. 2. skrbim, skrbno vršim svojo dolžnost Sof. O. R. 47.
εὐσέβεια
, ἡ, poet. -βία strah božji, bogaboječnost, pobožnost; spoštovanje (ljubezen) do domovine, staršev itd.; πρὸς εὐσέβειαν λέγω svetujem ono, kar vodi k pobožnosti = pobožno, εὐσέβειαν ἐκ πατρὸς οἴσει imela (žela) boš slavo, da si pobožno izizvršila otroško dolžnost.
εὐσεβέω
sem pobožen, bogaboječ, ravnam pobožno, izpolnjujem svojo dolžnost do bogov (staršev, domovine) εἰς, περί τινα, častim bogove τὰ πρὸς θεούς.
εὐσεβής
2 (σέβω) pobožen, bogaboječ, vesten, čist, prost (krivde); τὸ εὐσεβές = εὐσέβεια. – adv. εὐσεβῶς vestno, na pravi način, εὐσεβῶς ἔχει sveta dolžnost je.
ἱερός
3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.
ἱερός
svet, posvečen; božji, božanski (vse, kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom); vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv; sveta stvar, sveto; praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji; posvečeni predmeti
καθ-ήκω
, ion. κατ-ήκω 1. a) doli pridem, grem v boj; b) segam, grem, razprostiram se, raztezam se ἐπί, εἴς τι, πρός τινα τόπον, iztekam se, izhajam ἀπὸ τοῦ ὄρους. 2. pridem do česa, nastopim, nastanem χρόνος, τὰ καθήκοντα (πράγματα) kar se je dogodilo, nastale (sedanje) razmere. 3. impers. καθήκει μοι (z inf.) pristoji mi, primerno je zame, moja dolžnost je οὐ καθήκει ni prav NT, πλείω τοῦ καθήκοντος χρόνου dalje nego se spodobi; τὸ καθῆκον (in pl.) kar pristoja, dolžnost, τὰ μὴ καθήκοντα kar se ne spodobi NT.