Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Avtopoietski sistemi oziroma (u)stroji
Sistemi, ki so sposobni samoobnove in samorazvoja, v smislu samoprodukcije, od mikro- do makroravni, se pravi, da niso odvisni od zunanjih virov. So krožno samoorganizirani, živi sistemi, ki proizvajajo svoje lastne sestavine. Njihovega namena ni določil opazovalec, konstruktor. Posedujejo zavest oziroma vednost, ki jim omogoča opazovati in nadzirati druge sisteme.
concern
sl tikati se, zadevati, v poštev priti; ukvarjati se; skrbeti; biti deležen
concern
sl podjetje, firma, koncern, posel; interes, skrb, zaskrbljenost; nanašati se, tikati se, biti v zvezi; zanimati, zadevati
corresponder
sl pripadati; ustrezati; biti prava oseba, tikati se; odgovoriti, uslišati; spodobiti se, biti na mestu, kot je treba
Epistemologija
Razlikujemo filozofski (prevladuje v anglosaških deželah) in znanstveni pristop (značilen za frankofonske dežele) k epistemologiji. Epistemologija kot filozofska veda odgovarja na vprašanje, kaj je znanje, vednost, kaj lahko vemo in kako vemo, da nekaj vemo. Je spoznavna teorija (gnoseologija), ki proučuje izvor, strukturo, metode in veljavnost vednosti oziroma (spo)znanja. Epistemologija kot znanost proučuje znanstvena spoznanja, načine izgradnje znanstvenega znanja in znanstvenega opisovanja oziroma razumevanja, pojasnjevanja sveta. Pomeni teorijo znanosti. Govorimo lahko tudi o posameznikovi epistemologiji v smislu njegovih temeljnih predpostavk vednosti o sebi in svetu, njegovih spoznavnih in čustvenih navad, na podlagi katerih deluje. V tem kontekstu epistemologije kot znanosti proučujemo temeljne podstati – biološke, družbene in psihosocialne – vednosti, vzorce organiziranosti zaznave, mišljenja, odločanja, vrednotenja, čustvovanja, ki je podlaga vedenju opazovanega sistema. Gle...
Epistemologija socialnega dela
Pojem se nanaša na proučevanje temeljnih predpostavk, na katerih temeljijo socialnodelovna (spo)znanja oziroma je zgrajena znanstvena vednost (teorije, koncepti, modeli, metode raziskovanja in strokovnega znanja), gre torej za teorijo znanosti socialnega dela. Obenem lahko pomeni te iste temeljne predpostavke oziroma vzorce, navade razumevanja (interpretiranja), raziskovanja in strokovnega delovanja v socialnem delu. Od epistemologije socialne delavke oziroma socialnega delavca je odvisno, kako bosta razumela svojo vlogo, vlogo uporabniškega sistema, zgodbo sogovornikov, socialno problematiko, svoja zakonska pooblastila, kontekst in proces sodelovanja itn. in kako bosta v skladu s tem ravnala.
Dostopnost