Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
τεύχω
[Et. sor. τύχη, τυγχάνω; nem. taugen (got. dugan = tauglich), tüchtig, Tugend. – Obl. fut. τεύξω, aor. ἔτευξα, pf. τέτευχα, pass. pf. τέτυγμαι, inf. τετύχθαι, plpf. ἐτετύγμην, fut. 3 τετεύξομαι, aor. ἐτεύχθην, ἐτύχθην, adi. verb. τυκτός, med. fut. τεύξομαι – ep. impf. 3 du. ἐτεύχετον, aor. 1 τεῦξα, aor. 2 (redupl.) τέτυκον, inf. τετυκεῖν, pf. pass. 3 pl. τετεύχαται, plpf. τετύγμην, 3 pl. (ἐ) τετεύχατο, aor. 2 med. τετυκόμην, inf. τετυκέσθαι, ion. plpf. act. ἐτετεύχεα]. ep. poet. I. act. 1. pripravljam δεῖπνον, narejam, izdelujem, gradim, tešem δώματα, νηόν, εἴδωλον; tkem εἵματα. 2. prirejam, povzročujem, učinjam, izmišljam δόλον, zaženem krik βοήν, vnemam, začenjam ἔριν; τινά τι narejam koga za kaj ἄγνωστόν τινα; τί σ' ἔτ' τεύξω kaj naj še s teboj naredim (počnem)? II. med. dam si kaj napraviti, pripravim si kaj τί. III. pass. 1. pripravljam se, izdelujem se, τετυγμένος dobro (lepo, umetno) izdelan κρητήρ, τινός iz česa, ἀγρός dobro obdelano polje, νόος zdrav, popoln, τινί preskrbljen,...
τυκτός
3 (adi. verb. od τεύχω) ep. (dobro) pripravljen, dobro (lepo, umetno) narejen, Ἄρηα … τυκτὸν κακόν popoln (cel) hudobnež (zločinec).
ὑπ-άρχω
[fut. ὑπάρξω, pt. pf. pass. ion. ὑπαργμένος] 1. začnem, pričnem, dam prvi povod, sem prvi, ἀδικίης prvi delam krivico, τινός, τί, τινί s čim, τινὰ ἄδικα ποιῶν storim komu prvi krivico; οἷσπερ καὶ οἱ Λακεδαιμόνιοι ὑπῆρξαν s čimer (t. j. krivičnim ravnanjem) so tudi L. začeli; pass. ὑπῆρκτο αὐτοῦ začelo se je bilo s tem (z gradbo) že prej; τὰ ἐκ πατρὸς εἰς ὑμᾶς ὑπηργμένα kar je storil moj oče za vas. 2. a) izviram, nastanem, pridem komu v delež, zadenem koga εὔνοια παρά τινος, κλαύμαθ' ὑπάρξει τοῖς ἄγουσιν kazen bo zadela, πᾶσι ὑπάρχει τὸ μισεῖσθαι; b) sem, nahajam se, sem pri rokah (na razpolago), obstojim, sem gotov (pripravljen), τοιούτων ὑπαρχόντων dasi obstoje taki razlogi; ἃ δ' ὑπάρξαι δεῖ παρ' ὑμῶν za kar morate vi poskrbeti; τοὺς ὑπάρχοντας ἕκαστοι πολίτας vsak svoje državljane, προποιηθεῖσαι ὑπῆρχον bile so na razpolago, ker so bile prej zgrajene, τὰ δ' ἄλλα ὑπάρχει ostalo je izgotovljeno; pogosto = εἶναι: βέλτιστον ὑπάρχει, εὐμάρεια πόρου ὑπάρχει; τῷ χωρίῳ zapovedujem, vladam; ...
ὑφ-ίημι
(pogosto v tmezi) ion. ὑπ-ίημι [pt. aor. ὑφέντες] I. act. trans. in pass. a) podložim, podstavim, spodaj pritrdim, τινί τι kaj pod kaj; b) doli pošiljam (spuščam, mečem) τινί τι, ὑπό τινι pod kaj, τινί s čim, ἔς τι na kaj; λόχον napravljam zasedo, ἱστία spenjam, zvijam; c) skrivaj pošiljam, nagovarjam, podpihujem, naročujem, narejam, τινά τι koga za kaj; d) prepuščam, izročam ἀλγηδόσι; e) popuščam, dovoljujem, odnehavam, ponižujem. II. act. intr. in med. 1. a) dopuščam, priznavam, pri-, popuščam, τινί komu, τινός v čem, τὸ ὕδωρ ὑπίεται τοῦ ψυχροῦ voda izgublja mrzloto; b) zaostajam, zanemarjam se, ὑφειμένη πλέω plovem s spetimi (zvitimi) jadri = plovem ponižno. 2. doli se spuščam, usedam se, umikam se, vdajam se, podvržem se τινί, pogum mi upade. 3. dopuščam, dovoljujem, priznavam οὐδενί. 4. pripravljen sem na kaj. 5. priplazim se τινὶ ὡς ἔχιδνα; stiskam se h komu, ovijam se koga.
ψῡχή
, dor. ψυχᾱ́, ἡ 1. življenjska sila, dih, življenje: ψυχὴ ἔλιπεν αὐτόν življenje ga je zapustilo (ali: izgubil je zavest), ἀγωνίζομαι, μάχομαι περὶ τῆς ψυχῆς borim se za življenje, τρέχω (θέω) περὶ τῆς ψυχῆς, ὁ ἀγὼν περὶ τῆς ψυχῆς boj na življenje in smrt, κινδυνεύω περὶ τῆς ψυχῆς gre mi za življenje, življenje je v nevarnosti, ψυχὴν παρατίθεμαι zastavim svoje življenje. 2. a) duša (umrlih v podzemlju), τῶν τελευτησάντων sence umrlih; b) (= oseba, človek) μεγάλων ψυχῶν ἱείς na visoke ljudi, ὀκτὼ ψυχαὶ διεσώθησαν osem duš (ljudi) NT, ψυχαὶ ὡσεὶ τρισχίλιαι tritisoč duš NT. 3. duša (opp. σῶμα) kot sedež duševnih zmožnosti in strasti: a) razumnost, pamet, zavest; b) pogum, srce, hrabrost; c) želja, težnja, nagon, poželenje; tek ἡ ψυχὴ σῖτον οὐ προσίετο; ἐκ τῆς ψυχῆς iz (celega) srca NT; ἐκ τῆς ψυχῆς φίλος pravi (resničen) prijatelj. 4. pogosto opisuje ψυχή osebo: μηδεὶς κρατείτω τῆς ἐμῆς ψυχῆς (moje osebe), ἡ ψυχή μου in ἡ ἐμὴ ψυχή = ἐγώ, ἡ ψυχή μου παρεσκεύασται pripravljen sem, hočem; tu...
zajtrkovatiappoggiatura
Ton koji se ponaša poput zaostajalice, ali nije pripravljen, tj. nije zaostao iz prethodnog akorda. Neakordički ton koji se pojavljuje na naglašenoj dobi i nalazi se sekundu više ili niže od akordičkog tona u koji se nenaglašenoj dobi rješava ali - za razliku od zaostajalice - nastupabez priprave, te može uslijediti postepenim pomakom ili skokom.
sl appoggiatura - Posebna oblika nepripravljenega zadržka. Od prehajalnih, menjalnih in prostih zadržkov se loči po dolžini tona, ki stoji pred njo. Le-ta mora biti krajši od appoggiature in praviloma tudi od tona, ki stoji pred njim.
aranžmá
1. Vnaprej pripravljen turistični proizvod, ki ga organizator potovanja sestavi iz vsaj dveh delnih turističnih proizvodov za neznanega kupca. Najbolj pogosti turistični aranžmaji so počitnice, potovanja in izleti.
2. Na estetski način urejeno cvetje za dekoracijo.
3. Priredba nekega umetniškega dela (skladbe, dramskega dela ipd.) za določeno zasedbo oziroma izvedbo.
tour package (1), flower arrangement (2), arrangement (3)
Dostopnost