obotavljàv

obotavljiv

obráz

es cara; faz; rostro

obrníti

1. spremeniti izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer gibanja ali usmerjenost
2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu
3. narediti, da kaj leži s spodnjo stranjo navzgor
4. narediti, da dobi kaka dejavnost vsebino, kot jo nakazuje določilo
5. izraža dejanje, njegovo usmerjenost, kot ga nakazuje samostalnik

obzíren

ki v ravnanju, vedenju kaže prizanesljiv, dobrohoten odnos

obžalováti

očítati

1. opozarjati na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost
2. z nezadovoljstvom, nejevoljo opozarjati na kaj negativnega pri kom

òd

de von

odbíti

1. z udarcem, udarci odstraniti
2. z udarcem, sunkom ob kaj premikajočega se povzročiti spremembo smeri
3. s svojo aktivnostjo preprečiti uspeh nasprotne aktivnosti
4. vzbuditi negativen, odklonilen odnos
5. odkloniti, ne sprejeti
6. zmanjšati vsoto za določen znesek
7. zableščati se, zasvetiti se od nase padajoče svetlobe
8. z zvočnim znakom naznaniti čas

odbrénkati

1. prenehati brenkati
2. narediti, opraviti
3. plačati, poravnati

odbrénkati

-am dov. -an -ana; odbrénkanje (ẹ̑) kaj ~ pesem; poud.: ~ predavanje |odpredavati|; ~ službo |končati|; poud. odbrenkati komu kaj ~ prosilcu nekaj tisočakov |dati, plačati|; ~ sosedu, kar mu gre |reči, povedati|; brezos., poud. Tudi njemu bo odbrenkalo |ne bo mu več tako dobro|;