Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
drúžbena móč
Sredstvo, ki ga uporabljamo za uresničevanje splošnih ciljev družbe, ...
en social power
Družbena moč
Sposobnost delovanja na druge v skladu z našimi interesi. Splošne oblike moči so vpliv, kontrola in avtoriteta. Vpliv je aktualizirana moč, torej njeno izvajanje, ko smo jo že aktivirali (moč »na delu«); kontrola pomeni izvajanje vpliva v normiranih pogojih, o avtoriteti pa govorimo, ko je moč v potencialni obliki in se še ne manifestira skozi vpliv.
Družbena neenakost
Pomeni takšno vrsto neenakosti med ljudmi, ki se ustvarja in vzdržuje sistemsko (ne pa individualno niti naravno), medtem ko jo dominantna kultura ideološko legitimira za koristno ali celo nujno. Posledica te vrste neenakosti je stratifikacija družbene strukture, ki je glavni izvor napetosti, konfliktnosti in relativnega slabšanja kakovosti življenja za večino članov družbe. S hierarhiziranjem velikih kategorij prebivalstva (zlasti po kriterijih bogastva, dohodkov, družbene moči, ugleda) se nekatere skupine na relativno stabilen in trajnejši način afirmirajo in privilegirajo, druge pa marginalizirajo in diskriminirajo.
drúžbena spremémba
Vsaka opaznejša sprememba vzorca družbenega ravnanja ali odnosov med posamezniki, ...
en social change
Družbeni sloj
Kategorija ljudi, ki so v približno enakem položaju po količinskem, motivacijskem in relacijskem kriteriju, kar pomeni: (a) da razpolagajo s približno enako količino družbene moči, materialnih in simbolnih dobrin ter ugleda; (b) da imajo približno enako stopnjo kontrole nad bilanco lastnih stroškov in dobitkov (kjer stroški predstavljajo vse, česar nočemo, dobitki pa vse, kar si želimo); (c) da se zaradi podobnega načina življenja opazno razlikujejo od ljudi znotraj drugih stratifikacijskih kategorij iste družbe.
Družina in star človek
Kljub razpadu razširjenih družin ima družina še vedno pomembno vlogo pri skrbi za starega družinskega člana, saj oskrba starih ljudi temelji na kombiniranju formalne in neformalne oskrbe. V socialnem delu razumemo, da ima družina, ki skrbi za starega človeka, delovno nalogo, v kateri raziskuje, kakšne spremembe potrebuje in kakšne vire moči ima, da bo zmogla biti v pomoč in oporo staremu človeku in hkrati varovati življenje, ki ga potrebujejo družinski člani sami. To pomeni po eni strani prepoznati in varovati vse, kar star človek še ima in zmore varovati s pomočjo družine, in ob tem slediti potrebi po večanju, spreminjanju, preoblikovanju pomoči. Po drugi strani pa družina potrebuje odprt prostor za pogovore, da bi hkrati resnično soustvarjala pomoč tako, da bodo vsi udeleženi in nihče žrtvovan.
Družinsko nasilje
Nanaša se na nasilje, ki ga en ali več članov družine izvaja nad drugim članom ali članico in vključuje nasilje nad otroki in starejšimi. Žrtev družinskega nasilja je lahko tudi več in so lahko neposredne ali posredne žrtve (priče nasilju). Nasilje lahko izvaja tudi član družine, ki z njo ne živi več. Družinsko nasilje je najstarejši pojem za označevanje nasilja, očitajo pa mu zabrisovanje dejstva, da so ženske najpogostejše žrtve družinskega nasilja in ustvarjanje vtisa, da je nasilje spolno nevtralen pojav. Pojem lahko vzbuja vtis, da imajo vse članice in člani družine enako mero moči in so povsem enakovredni, zato je odgovornost za nasilje enakomerno porazdeljena med moške in ženske, starejše in otroke, kar pa je zavajajoče in nevarno. Posledice takega prepričanja namreč povzročajo, da službe, ki bi morale zaščititi žrtev nasilja, tega ne storijo, ker so prepričane o njeni soudeležbi in nasilje obravnavajo kot družinski konflikt, kjer vsak nosi svojo mero odgovornosti. Prednost tega...
Dostopnost