Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
špicinženir
1. oznaka za inženirja, ki svojo stroko/ specialnost temeljito obvlada in jo zna teoretično in praktično udejaniti pri izgradnji objektov ali vpeljavi novih tehnoloških postopkov; zna tehnične probleme uspešno rešiti; praviloma zaposlen v gospodarstvu, v podjetju, v tovarni; raba v letih 1970 do 1990 med takratnimi direktorji večjih podjetij, ko je inženirjev vseh vrst primanjkovalo; Primeri nekdanje rabe: za statika sem dobil špicinženirja; za beton imam dva špicinženirja; SCT in Zidar sta pobrala vse dosegljive špicinženirje, tako da ni kaj dosti ostalo;
2. pogovorno med inženirji samimi; trenutno zelo kvalificiran inženir za reševanje določene tehnične problematike; Primeri rabe: ...ni problema, če kdo, bo on to dobro opravil, je na špici; pravega so našli, je špica; le kje so našli tega tipa, sploh ni na špici;
tá
1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga
2. izraža, da kaj poteka, obstaja v času govorjenja o njem
3. izraža, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje
4. izraža, da je kaj določeno z navajanjem, naštevanjem
5. izraža, da oseba ali stvar vzbuja
6. ki je znan, a se noče, ne more natančneje imenovati
7. izraža poljubnost oseb ali stvari
1. čeprav
2. za izražanje dodajanja k prejšnjemu
3. za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; zato
4. za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
5. za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi skoraj istočasno z dejanjem nadrednega
6. za izražanje omejevanja; vendar
7. za izražanje nasprotja s prej povedanim
tá
izraža nejevoljo, poljubnost, presenečenje; poudarja vsebino, na katero se veže; izraža namerno nedoločnost povedanega; izraža poljubnost oseb ali stvari; izraža posebno pozornost do koga, česa; izraža osebo ali stvar, ki je znana, a se noče, ne more natančneje imenovati; izraža poljubne osebe ali stvari; poudarja trditev; uvaja drugačno, ustreznejšo izrazitev, opredelitev česa; dopolnjuje, pojasnjuje prej povedano; uvaja nasprotje povedanemu; uvaja dodajanje k prejšnjemu
ták
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga
2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin
3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik
5. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati
6. poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine
take*
1.sl vzeti, jemati; prijeti, zgrabiti; polastiti se, zavzeti; ujeti, zalotiti, zasačiti; ujeti; vzeti mero, izmeriti; peljati se (z); (po)jesti, (po)piti
2. odvzeti, odšteti; odnesti, s seboj vzeti, (od)peljati, odvesti; iztrgati
3. dobiti; izkoristiti; prejemati, biti naročen na; nakopati si, stakniti
4. vzeti, zahtevati, potrebovati, biti potreben
5. občutiti, imeti; nositi, pretrpeti, prenašati, prestati, doživeti; napraviti
6. očarati, prevzeti, privlačiti
7. razumeti, razlagati (si), tolmačiti (si), sklepati; smatrati (za), imeti za, vzeti za, verjeti
8. zateči se (k, v); iti (k, v); vreči se v, pognati se v; preskočiti
9. fotografirati; skrbeti (za)
10. uspeti, imeti uspeh, naleteti na odziv; prijeti se, uspevati, ukoreniniti se; prijeti; prijeti se (o barvi); učinkovati, delovati (zdravilo, cepivo ipd.); (o ribi) prijeti, ugrizniti; fotografirati se, biti fotografiran; (redko) vneti se, vžgati se; biti prizadet
Dostopnost