Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
enôta
1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste
2. del večje celote, ki ima določeno samostojnost
3. kar tvori, predstavlja funkcionalno celoto
Epistemologija
Razlikujemo filozofski (prevladuje v anglosaških deželah) in znanstveni pristop (značilen za frankofonske dežele) k epistemologiji. Epistemologija kot filozofska veda odgovarja na vprašanje, kaj je znanje, vednost, kaj lahko vemo in kako vemo, da nekaj vemo. Je spoznavna teorija (gnoseologija), ki proučuje izvor, strukturo, metode in veljavnost vednosti oziroma (spo)znanja. Epistemologija kot znanost proučuje znanstvena spoznanja, načine izgradnje znanstvenega znanja in znanstvenega opisovanja oziroma razumevanja, pojasnjevanja sveta. Pomeni teorijo znanosti. Govorimo lahko tudi o posameznikovi epistemologiji v smislu njegovih temeljnih predpostavk vednosti o sebi in svetu, njegovih spoznavnih in čustvenih navad, na podlagi katerih deluje. V tem kontekstu epistemologije kot znanosti proučujemo temeljne podstati – biološke, družbene in psihosocialne – vednosti, vzorce organiziranosti zaznave, mišljenja, odločanja, vrednotenja, čustvovanja, ki je podlaga vedenju opazovanega sistema. Gle...
ergométer
naprava za merjenje telesne zmogljivosti (mišične moči in vztrajnosti), zmogljivosti srca in dihal ter sposobnosti za sprejemanje kisika
estremo
slA)
1. zadnji, poslednji
2. skrajen, krut
B)
1. konec, vrhunec, višek, skrajnost
2. osnovni podatki
Etika udeleženosti
Koncept etike udeleženosti zahteva, da socialna delavka odstopi od moči, ki ji ne pripada: od moči, da poseduje resnice in rešitve. Njeno moč nadomesti občutljivo skupno raziskovanje, v katerem se rešitve soustvarjajo; socialna delavka je udeležena kot sogovornica, kot soustvarjalka. V pogovoru, v katerem ravnamo v skladu z načeli etike udeleženosti, nihče nima in ne potrebuje končne besede, gre za pogovor, ki se nadaljuje.
Dostopnost