Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
žív
-a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~ žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|; žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|; žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|; do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|; na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|; v žívo prisl. zv. (ȋ) 1. nač., nač. prisl. zv., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|; 2. mer., mer. prisl. zv., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|; žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i
ἀπιστέω
(ἄ-πιστος) 1. ne verujem τινί τι; NT sem neveren, dvomim nad čem, ne zaupam τινί; pass. ne zaupajo (verujejo) mi, ne veruje se mi; ἀπιστεῖται ἡ γνῶσις τοῦ οἰκείου ni se moglo spoznati, jeli kdo prijatelj ali sovražnik. 2. nepokoren sem, ne slušam τινί; pt. ἀπιστούμενος neverjeten, nepričakovan.
γνῶσις
, εως, ἡ (γνῶναι) 1. spozna(va)nje, mišljenje, znanje NT, izprevidnost, razsodnost, ἡ τοῦ οἰκείου γνῶσις ἀπιστεῖται ne more se spoznati, je li kdo prijatelj ali sovražnik. 2. (raz)sodba, (po)znanje.
γνῶσις
spoznanje, spoznava, spoznavanje, mišljenje, znanje; razumevanje, umevanje, razsodnost; sodba, razsodba; znanje, poznavanje
γνωστός
3 in 2 (γνῶναι) 1. znan; subst. ὁ znanec. 2. poet. kdor se lahko spozna, poznaten, razumljiv; τὸ γνωστὸν τοῦ θεοῦ kar se more o Bogu spoznati NT.
διά-πειρα
, ἡ poskus, ἐς διάπειράν τινος ἀπικέσθαι spoznati kaj, seznaniti se s čim.
δίζημαι
d. m. [Et. iz δι-δjᾱ-μαι. – Obl. δίζηται itd., impf. ἐδίζητο, fut. διζήσομαι]. 1. (po)iščem τινά, stremim po čem, delam na kaj τί; skušam komu kaj pridobiti τινί τι, z inf.; želim, zahtevam; σὲ δέ γε δίζημαι tedaj zahtevam, da si ti. 2. preiskujem, izprašujem, skušam spoznati μαντήϊον.
δυσ-μαθής
2 (μανθάνω) 1. act. kdor se težko uči, nepodučen. 2. pass. česar se je težko naučiti (razumeti), nedoumen, nepoznaten ἰδεῖν; kar se težko izsledi, τὸ δυσμαθές prihodnost, katere ne moremo poprej spoznati ali razumeti.
δυσ-πετής
2 (πίπτω), adv. -ῶς, ion. -έως ki težko pada, težak, težaven; μαθεῖν οὐ δυσπετής ni težko ga spoznati.
ἐκ-φαίνω
[gl. φαίνω, aor. pass. ep. ἐξε-φαάνθη] 1. act. pokažem, prijavim, spravim na dan, razodenem, odkrijem, razglašam φόωσδε; πόλεμον πρός τινα javno napovem komu vojsko; ἐμαυτόν dam se spoznati. 2. pass. kažem se, pojavljam se, ὄσσε se zaiskre, δοῦρα Χαρύβδιος ἐξεφαάνθη so se posvetile iz, so se prikazale iz.
Dostopnost