obvladováti

1. biti telesno ali duševno enako ali bolj sposoben kot nasprotnik
2. biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stopnjo česa
3. biti sposoben (uspešno) opravljati kako delo, dejavnost
4. imeti nad kom oblast, gospostvo
5. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik

odklét

-a -o (ẹ̑) biti ~ odkléti -a -o (ẹ̑) ~ grad odklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

odkléti

1. narediti, da kaj preneha biti zakleto
2. rešiti, osvoboditi

odpréti

1. dati kaj v tak položaj
2. z odstranitvijo določenega dela na čem narediti dostopno notranjost, vsebino
3. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem
4. dati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot
5. začeti delati, poslovati
6. narediti, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost
7. izročiti, dati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih
8. narediti, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih
9. omogočiti komu, da lahko kam gre, pride
10. začeti močno obstreljevati določen cilj

omenjen

(pridevnik)

ópnast

ki ima opno

orópati

1. z ropanjem narediti, da kdo česa nima več
2. povzročiti, da kdo česa nima več

otéti

1. rešiti, obvarovati (pred čim)
2. (s silo) vzeti, odvzeti

otéti

otmèm dov. -ì -íte; -él -éla, -èt/-ét, -ét -éta; otétje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) star. 1. rešiti, obvarovati; koga/kaj česa ~ reveža lakote; oteti koga/kaj čemu ~ dogodek pozabi; oteti koga/kaj pred kom/čim ~ grad pred razpadanjem2. oteti komu koga/kaj ~ bogatašu premoženje odvzeti, vzeti:

otóški