Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
skrbéti
1. čutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim
2. povzročati občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim
3. z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati
4. poudarja trditev
skupína
1. značilna grupacija med seboj povezanih atomov
2. enota razvrščanja, klasifikacije
3. dve osebi ali več oseb, ki jih družijo skupni interesi, cilji ali lastnosti in ki ustvarjajo medosebne stike
slàb
1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu
2. ki zaželene lastnosti, kakovosti nima v zadostni meri
3. ki glede na možni razpon ne dosega zadovoljive stopnje
4. ki prinaša neprijetnosti, težave
5. ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ne ustreza, ne zadovoljuje
6. ki ne vpliva ugodno, ne koristi
7. ki ne dosega točne mere
8. ki je brez moči, onemogel zlasti zaradi bolezni
9. ki glede na intenzivnost ne zadošča, ne ustreza
10. izraža vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže
11. ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri
slab
1.de schlecht; übel
2. schlecht; grundschlecht; böse
3. schlecht, mäßig, mittelmäßig
4. miserabel, elend; hundsmiserabel, hundeelend, [gräßlich] grässlich; mies
5. schwach
slàb
slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven: poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|; slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~ na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i